57
Pomni pa, da skupin st, šč in topljenih lj, ig ne delimo,
tedaj: me - s to, p r o - t e - s t a n t - ski, i - š č em, pu-šča-va, so-di-
šče; dalje: po - l j e , ko-ljem, zna-nje, ža-njem.
13. O pisavi sestavljenih besed.
§ 78. Če se v e č besed tako spoji, da tvorijo en pojem, se
pišejo navadno skupaj. Take besedne zveze so:
1. s amostalniki: b o gme j , k a ž i p o t , k u r i p e č i č (ki peč
kuri), tresorepka, cvilimož, poskočižabica.
Besede, ki so zložene iz v e č delov, se smejo pisati tudi
narazen, n. pr.: po po l i br at , po po l i s e s t ra ali p o p o l i -
brat, p o p o l i s e s t ra; ne bod i ga t r eba ali nebodi gatreba
(n. pr. Bil je za ne bodi ga treba pri hiši); ne pr i d i pr av ali
ne pr i d i pr av . Bi l j e s am b o g n a s varu j (= hudoba, Jurčič).
— Ti imaš pravo pamet, ki hočeš, da naj potepuhe in z l ode j j i h
pozna j v hišo jemljem (isti).
Včasih pišemo sestavljenke z vezajem, n. pr.: mož- beseda,
ž a l - b e s eda, p e d a n j - č l o v e k , laket-brada, Čengič-aga; dalje
Bud i m- Pe š t a , Avstro-Ogrska. N e v e s t a - duš a mora biti pri
pravljena, da vredno sprejme ž e n i n a - B o g a (Iv. Cank.).
2. Prislovi: b r ž č a s, b r ž kone , do c e l a , dokaj , dov o l j ,
znova (iznova), skratka (izkratka), hkrati, kajpak, kajpada, kaj
neda, kmalu, kvišku, malone, malodane, morda, morebiti, napak,
naprodaj, naposled, nalašč, naravnost, narobe, narazen, natanko,
navzkriž, odsehmal, okoli, okrog, počasi, popolnoma, pogostoma,
posebej (posebe), potlej, povšeči, poredko, pogodu, poleti, pozimi,
ponoči, podnevi, popoldne, opoldne, spomladi, prejkone, sčasoma,
včasih, včasi, seve, seveda, semtertja, šele, vbogajme, večidel,
vedno, vkraj (= proč), venomer, vobče, zares, zmerom, zmeraj,
zapored, zbogom p o l e g z Bogom!
3. s estavljeni z a imk i in z zaimki zloženi prislovi, n. pr.:
nanj , van j , name, n a s e, va t e , pote, medenj, predenj itd.;
bogve, kdove; bogvekaj, kdovekaj (v pomenu posebno, zelo itd.,
n. pr. ni bogvekaj ali kdovekaj bogat = ni p o s ebno bogat; dru
gače se piše narazen, n. pr. bogve kolikokrat. — Čakal je na
bogvedi kateri vlak (Iv. Cank.). — Bežali so bogvedi kam in
bogvedi pred kom (isti); bogve kdo, kdove kam itd.; količkaj,
malokdo, marsikdo, marsikdaj, nekaj, nekdo, nekoliko, onkraj,
onstran, tolikrat, raznoteri, vsaksebi, velikokrat itd.
