60
kuga, lakota. — V sl ovenske pokrajine, zlasti ( posebno)
na Gorenj sko in Koroško, prihaja poleti, in sicer v po
čitnicah, mnogo g o spode na letovišče.
f )
v priredjih loči posamezne stavke. Pred
in, pa, ter
se
v priredjih ne stavi vejica, n. pr.: V i s oko vrh p l an i n ži vim,
v v e s el j u r a j s kem tu živim. — Ju t r an j e s o l nc e s e
pr i kaže in g o r s ki v r ho v i ž a r e od rumene zarje. —
Le pr i dna bodi pa mat er e s e drži ! (strit.) Jernej se mi
pravi, Jerneja me imenujte pa tikajte me, oče, kakor ste me
nekdaj pa bo prav! (strit.) Po ravnem polju cesta gre ter s ceste
vidi se okrog snežnik in brdo, gozd in log (Levstik).
g)
v podredjih loči glavne stavke od odvisnih in posa
mezne odvisne med seboj, n. pr.: Po s t a r oda vn i navad i s o
naš i o č e t j e c e r kv e in s el a radi s t av i l i po vi š i nah,
odkode r j i h j e b i l o v i de t i na da l j ne kra j e (Levstik).
Mladina mora premisliti, da se nikoli več ne povrne mnogo prilik
zornih let, v katerih je treba sejati, da se žito v klasje vreteni
v moški dobi, v kateri ni uka, temuč trud in delo (isti).
§ 82. V vrinjenih, vme snih ali s kr a j š an i h stavkih
stoji vejica pred takimi stavki in za njimi, n. pr.: Mat i , vi
morat e s v o j e g a s i na dat i v šol o, prav im, in to je,
kar s em vam ho t e l po v e da t i (Tavčar). R e s p r e t e, da bi
tako ne, dr ž av l j anom še v e č j i davki (Levst.). s t rel a,
p r av i j o , rada udar i dvak r a t v eno me s to (strit.). Blag,
vem, te goni nagib. — Tukaj stanuje slovenski narod, lahko bi
rekel, kar svet stoji. — Prijazen je res z mano, ta Radovan, prav
prijazen, ni da bi dejala! (s trit.) — Dasi neznan, po rodu brat sem
tvoj. — Božič, vesel ali žalosten, našemu narodu boš vedno začetek
in konec njegovega življenja! — Pizander, od odhajajočega Agezi-
laja zapuščen, napravi veliko brodovje, hoteč poskusiti bojno srečo.
§ 83. Kadar ima vrinjeni stavek p r i s l ovn i pomen, ne
pišemo vejice, n. pr.: Ogu l j ena , zamazana suknj a t ežko
da j e bi l a pome r j ena po n j e g o v em ž i vo t u (Levst.). To
p r e i sko van j e j e menim da j a sen dokaz, d a . . . (Levec).
Ko sem preiskoval razvoj naše pisave, sem prišel mislim da do
trdnega zaključka, kako nam je pisati. — Enako se piše pri
nedoločniku v takih primerih: Ta mož ni dokt or , tudi g o
s t i l n i č a r ni v i de t i da bi bi l (strit.). Ta Edv i n ni v i de t i
da bi ne vedel , kaj j e l epo in dobro (stritar).
