50
r a z ž a l i t i , r a z š i r i t i ; b r e z č a s ten, b r e z š t e v i l en , b r e z
ž i č en , z ženo, z ž a l o s t j o itd.
Dalje: s č a s oma, s č i s ta (izčista), s č ak a t i se, s č en i t i
se, s č enem (niederhocken), s č e s ati , p i s čev (od p i s ec),
L i s čev (od L i sec), s čim, s š i l om itd.
Izrekati se morajo ti primeri: obrašček, obrešč ek, z v e šček,
zveščič, lonceveščev, hribolaščev. Navadno tudi: iščistiti, iščrpati,
i žžeti (ali ižeti), rašč len it i, r a ž ž a l i t i (ali r až a li ti ) , r a šši ri t i (ali
raši ri ti ), brešč a s ten, b re ššt ev il en, brežžičen, ž ženo, ž žalost jo1
(poleg se ženo, se ža lostjo). Enako: šč a s oma, šči sta, ščakati, ščeniti,
p i ščev, L i ščev, š č im, š šilom (poleg se šilom).
10. O izpadu, krčenju, vrinku, pristavljanju, pre
stavljanju in drugih spremembah soglasnikov in
samoglasnikov.
§ 68.
a)
Izpad. Za č in ž se r na Kranjskem2 izgublja:
čez nam. č r ez ; češn j a , čeda , č e v e l j , čevo , čeva ; žebe,
žebec , žebe l j itd. nam. č r e šn j a , č r eda , č r e v e l j , č r evo ,
č r eva , žrebe , ž r e b e c , žrebe l j . V pisavi se rabijo oboje
oblike.
Toda pomni: žrelo (Rachen, ker od žreti), pa: želo s tachel.
V skupini šč se č včasih izgublja: l e šn ik (iz l e ščn ik ) ,
pr aš i č (iz pr aš č i č ) , v še č (iz v(o)ščeč). Dalje b o l n i š n i c a
(poleg b o l n i š č n i c a ) , duh o v šn i c a (poleg duhov ščn i ca ) ,
v o j a š n i c a (poleg v o j a š č n i c a ) itd.
V med soglasnikom in o ali r navadno izpada: stvar , toda:
s t o r i t i ; gozd , z ag o zda (iz gvoz d , zagv oz da ) , hoj a (iz
hvoja), k ok l j a (iz kvok l j a ) , šk o r e c (iz skvor ec ) , v e
s o l j n i (iz ves voljni); skrnoba (prim. oskruniti iz oskvr-
niti), sraka (iz svraka), srbeti (iz svrbeti), trd (hrv. tvrd,
odtod t v r dka ) itd.
Tudi pred začetnim l, za b v zloženkah itd. v izpada: Lah
(iz Vlah), l a s (iz v l a s), l a t j e (iz vlatje); l a s t, l a s ten,
lastnik, obl ast (iz v last, sor. vladati), zlasti (iz i zvl asti),
na l a šč (iz na v l a s t-), ob l ak , ob l eka , s l eč i itd. (iz ob-
v l ak itd.); o ba r i t i (iz o bva r i t i ) , o b e s it i (iz o b v e s iti),
obet, obe t at i (iz o b - v e t , sor. od-vet-nik); obežem, obe -
zati itd. (poleg obv e za t i ) , obod (iz obvod) itd.
1 Izreka i sčistiti, rasčleniti, r asš i r it i , r a z ž a l i t i , zžalostjo je
umetna! — 2 Razen v spodnjem delu Dolenjske.
