61
§
84. Pika
(.) se piše:
a)
na koncu vsakega zvršenega stavka, ki ni vprašalni ali
klicalni stavek. Posebej pomni, da se piše p i ka v o d v i snih
vprašalnih stavkih, n. pr.: Ce s ar j e v p r a š a l Kr pana , kaj
n o s i v t ovoru. — V e s el o s e v p r a š a č l o v e k , ki bere
P r e š e r n o v e po e z i j e , odkod j e d o b i l p e sni k ta j e z i k ,
t ako p r e p r o s t in v z v i š en , t ako na r o d en in umeten.
Kam po j de , s em ga vprašal .
Dalje pazi na piko pri narekovaja in oklepaja, n. pr.: Najl epš a L e v
stikova povest se imenuje „Martin Krpan“, (napačno: „Martin Krpan.“)
— Novo mesto je ustanovil Rudolf IV. (Utemeljitelj). Napačno je : Utemeljitelj.)
b)
po napisih, naslovih, podpisih itd., po kraticah in za
vrstilnimi števniki, n. pr.: Kr st pri s avici. Pov e st v verzih.
Z l o ž i l Fr. Pr e š e r en . — sv. (= sveti), itd. (= in tako dalje).
Brez pike pišemo kratice za denar, mero, utež in za kemične
elemente, n. pr.: K (krona), h (vinar), km (kilometer), s (sulphur,
žveplo), C02 (oglenčeva kislina).
§
85. Dvopičje
(:) se rabi v pisavi, kadar hočemo opozoriti
na kako naslednjo besedo ali stavek. Pišemo ga:
a)
pri na š t e v an j u in po n a p o v e d u j o č i h stavkih, n.pr.
Dušne mo č i so: razum, pame t , vol j a. — P o v s od j e,
mora bi t i pr va : mati. — To bode najvišja modrost in krepost:
brzdati in vladati strasti (Greg.). Ena se tebi je želja spolnila:
v zemlji domači da truplo leži (Preš.).
b)
po n a p o v ednem stavku, kadar svoje misli ali besede
koga drugega neizpremenjene navajamo, n. pr.: To ti po v em:
kdor ma t e r i n j e z i k z an i č u j e , tudi mat ere n e s poštuj e.
— Tudi pri kn j i g a h v e l j a , ka r opa ž amo pri ž i g i c ah :
čim s l abš e s o, tem ve č j i h po rab imo . — s ul a j e r eke l
s v o j im vo j akom: „ Če v a s kdo vpr a š a , kj e s te s r a
mo t no z a p u s ti l i s v o j e g a v o j sk o v o d j o , o d g o v o r i t e :
B o j u j o č e g a s e v Bo j o t i j i . “
c)
v m n o g o č l e n skih p e r i o dah , da se loči prorek od
poreka, n. pr.: Kd o r j e čul v s v o j i h o t r o č j i h l e t i h doma
b l až ene g l a s ove b o ž i č n e g a z v ona , naj b i va onkr a j
mor j a , na drugem koncu s ve t a , naj mu bode o t r p l o
s r ce v ž a l o s tni h i zkušn j ah ž i v l j e n j a : ko mu pr i de
s ve t i v e č e r , t eda j s e mu zbud i teh g l a sov spomi n ;
