38
mrt vemu itd., d iv ji , pustni (torek), s v i n j s ki itd.; p i j em, g n i j em,
v i j em, l i j em itd. Odtod naglasi pri pesnikih, n. pr.: Ne v krajih, kjer ple-
savk v r st a se vije (Preš., Gazele). Obraz b led’ g a mladen’ča prikaže se na
dan (Preš.). Leže sovražnikov trupla krvave — mrtvih al’ zdihujočih duše
drage (isti). s olza, mi sili iz očesa (stritar). Bledih lic, s olznih oči (isti).
Golobček moj, bel a trnoljica (Kette). Kak tiho, lahno viješ se krog mesta.
— zelena Krka, ko ml ada nevesta (isti). P i j e z očmi pastir azur neba (isti).
V tvojo opombo p i j emo ga zdaj (Preš.)
§ 50. Ohranil se je prvotni naglas še v več oblikah, zlasti
pri glagolu, n. pr.: tvor. pretekli deležnik: grmel, kipel, srbel,
smr de l, v r t e l, hrume l, šume l itd. (III. vrsta 2. razr.). Trp.
pret. delež.: z b u j en, o g l a š e n, o h l a j e n, o k a j e n, pu š č en,
na s a j e n itd. (IV. vrsta). Velelnik, tvor. pret. delež, in namenilnik
V. vrste: d i v j aj, d i v j a l, d i v j at; i g r aj s e, i g r al, i g r at;
i sk a l, i sk a t, i šč i poleg i šč i itd.
semtertja je stopil ta naglas na predzadnji zlog; odtod
naglas pri pesnikih, n. pr.: P r i h r umel z gorkega bo juga
(Gregorčič, soči). Do vrha je vzk i pe l njih srd (Aškerc). Še
tukaj pred njim ne bom imel miru (isti). Z a p uščen mi dviga
se grad (isti). Pokoj veder, čist, ne sk a l j en s strastmi (isti).
Resnice že dolgo sem i skal zaman (isti). Zdaj kruha i skat
pojdi sam! (isti).
Enako pri predlogih: Dvigne čašo, z a čne govoriti (Aškerc).
In na l a š č od njega obrne se v stran (isti). Še dolgo bivaj
pr i - n a s dni (isti). Naj p r i - v a s ostane ta dar (isti) itd.
§ 51.
c)
Besede, ki imajo široki e ali o v deblu (in zdaj
dolgi potegnjeni naglas), so imele prvotno kra tek naglas na
zadnjem zlogu, h. pr.:
Dajaln. in mestn. množ. a-jevske skl.: goram, g o r ah in
g oram, gorah; nogam, nogah in nogam, nogah; sestram,
s e s t r ah in s e s tram, s e s t rah; ž e n am, ženah in ž enam,
ž enah itd.
Pridevniki žensk, sp.: (ona je) mo k r a in mokra, kr ot ka
in k r o tka itd.
Dalje: k o sma t in k o smat, b o ga t in b o gat , p o š t en
in p o šten, k o se c in k o s ec, o b r az in o braz, p o g r eb in
p o greb, p o d p l at in p o dplat; v e l e l in v el e l , t r e p e t a l
in t r e p e tal , r o p o t a l in r o p o tal ; r o p o t at in r o p o tat
(namenilnik) itd.
Široka e in o sta nastala iz kratkih e in o, ki sta še v več narečjih
ohranjena (glej §
12
in
17
).
