79
o k o, o č e s a spada nekdanja dvojina o č i , ki se pa zdaj sklanja
v množini i-jevske sklanjatve; v množini: o č e s a (kurja očesa,
trta je pognala očesa) in oka (rakova oka).
§ 136. Beseda l e dj e se rabi v množini ženskega ali v
ednini srednjega spola.
I II. sklanjatev: debla na - i .
a)
Ž e n s ka i - debl a.
E d n i n a :
Im.
ni t
kost
misel
rod.
niti
ko sti
misli
daj.
ni ti
kos ti
misli
tož.
ni t
kost
mi sel
mest.
(pri) ni ti kosti
misli
orod.
(z) ni tjo kost j o
mislijo.
Dv o j i na :
Im., tož. ni ti
kosti
misli
rod., mest. —
—
—
daj., orod. ni tma
ko stema
mislima.
Množina:
Im.
ni ti
kosti
misli
rod.
ni ti
ko s ti
misli
daj.
ni tim ko st em mislim
tož.
ni ti
ko sti
misli
mest.
(pri) ni tih kost eh mislih
orod.
(z) ni tmi kostmi
mislimi.
§ 138. Po zgledu nit gredo e no z l o ž n e besede, ki imajo
kratki poudarek, n. pr. b i l, n i t; d l an, k a d imata v rod. d l a n i ,
k a d i , mi š ima v rod. mi ši, orod. z mi šjo. Po zgledu n i t
gredo tudi besede: z i be l — z i b e li, g l o bel — g l o b e l i ,
k o pel — k o p e li, v r z e l — v r z e l i itd.
Druge besede s potegnjenim naglasom na neposlednjem
zlogu hranijo ta naglas v vseh sklonih edn. razen orodnika, kjer
je potisnjen, n. pr. d e l a v n o s t, mi l o s t, p amet, p r aprot ,
p r i dn o s t, r a d o s t, s t a r o s t, ž a l o s t; orod.: z d e l a v n o s tjo,
mi l o s tjo, p ame t j o itd. V novejših tvorbah pa ostane potegnjeni
