83
mat ere , hč i — hčere). Zdaj se sklanjajo največ po o-deblih,
nekaj tudi po
a-
in celo po i-deblih. Od prvotnih končnic so se
nekatere v posameznih zgledih še ohranile, tako n. pr.:
1.
dan:
v rod. in mest. ednine je ohranjena še stara konč
nica
-e,
n. pr. d n e , pr i d n e ; enako
-em, -ema, -eh, -emi
v
orod. edn., daj. in orod. dvoj. in v daj., mest. in orod. množ.: z
dn em, dn ema, d n em, d n e h, z dn emi; dalje tož. množ.: dni ;
stari rod. množ. dan (strsl. dьnъ) pa se nahaja le še v narečjih
(n. pr. čez štirinajst dan, danes osem d a n 1).
Dandanašnji se beseda dan sklanja tako: ednina: 1. dan,
2. d n e, d n eva, 3. d n e vu, 4. dan, 5. pri d n e, d n e vu (dnevi),
6. z d n em, dne v om; dvojina: 1. in 4.: d n i , dneva, 2. in 5.—,
3. in 6.: dnema, dnevoma; množina: 1. dnevi, dnovi, 2. dni ,
3. d n em, dnev om, 4. dn i , dneve , dnove , 5. pri d n eh,
d n e vih, 6. z d n emi, d n e vi , dnovi .
2.
mati, hči;
stara končnica je ohranjena v tožilniku ednine:
mater, hč er ; prvoten je najbrže tudi -e v rodilniku: mat ere,
hč e r e (ostalo sklanjatev glej § 110.).
3. ostanke soglasniških debel imamo tudi v nekaterih mno-
ž i n s kih krajnih imenih na -ane, -an, kakor Go r i č ane , s v e
čane, Bo r o v l j an e , P o l i č an e , rodilnik: Go r i č an , s ve čan ,
Bo r o v l j an , P o l i č an itd.2
§ 148.
Opomnja. Nekdanja slovenščina je imela tudi še sklanjatev
debel na n, h katerim so spadali primeri, kakor: k ri in besede na -ev (va),
kakor cerkev, molitev, breskev itd. Od n-jevske sklanje so se ohranile tele
končnice: tož. edn. cerkev, orod. edn. s cerkvijo; v množ. daj., mest. in orod.:
c er kvam, c er kvah, cerkvami . Ker je bila ta sklanjatev slična drugim,
zlasti a-jevski, se je zgodaj pomešala med druga, zlasti a-jevska in i-jevska
debla. O sedanji sklanji teh primerov gl. § 104 in § 143.
1
Na Notranjskem.
2 sklanjajo se ta imena:
1
. Goričane,
2
. Goričan ali Gorič, 3. Go
ričanom ali Gori čam, 4. Gor ičane ali Goriče, 5. (pri) Gor ičani h ali
Gor ičah,
6
. z Goričami.
Nekatera imena imajo rodilnik na -an, n. pr. Duplje: iz Dupl jan
poleg iz Dupelj , Gorje: iz Gorj an poleg iz Gorij itd.
6*
