93
1. pri pridevnikih, ki pomenjajo kako barvo: črn, bel itd.
2. pri pridevnikih na -č, ki so prav za prav deležniki se
danjega časa: peko č , v r o č , rdeč , c v e t o č ; in
3. pri trpnopreteklih deležnikih na en, na, no, n. pr. učen,
znan itd.
§ 169. P r i me r n i k o v i prislovi se tvorijo le z obrazilom
je,
n. pr. slabeje, huje, trje, zvesteje, b i s t re j e , p r o s teje,
bo l j e , da l j e (in d alj ali d elj poleg d l j e), manj e (navadno
manj ali menj ) , t an j e ; navadno tudi meče , b l i ž e , draže,
l aže, ni že, v i š e (manj pravilno: me č j e , b l i ž j e , dr až j e ,
l až j e , n i ž j e , vi šj e! ) .
Pravilno pa je t e ž j e (ker je od tež-ek!).
§ 170. s tvar, s katero se druga primerja, stoji:
1. v i s tem sk l onu s primerjalnim členkom
ko, kot, kakor
ali (za nikalnim stavkom) nego; n. pr. Bo l j š a k r a t ka sp r ava
kako r d o l g a pravda. — Hu j š a je že j a ko(t) glad. —
Ni ga v e č j e g a b o g a s t va, ne g o je po š t e no s rce.
2. v r o d i l n i ku s predlogom
od
ali
mimo,
n. pr. Č l o
v e š t v o nima huj še s o v r a ž n i c e od (ali: mimo) meh-
k u ž n o s ti.
3. v tožilniku s predlogom
čez
ali
nad,
kar se pa redko
rabi, n. pr. Ni ga v i š j e g a g o s poda čez Jehova. — Ni ga
mo g o č n e j š e g a k r a l j a nad Boga.
Presežna stopnja.
§ 171. Presežno stopnjo tvorimo:
1. če primerjalni stopnji dodamo besedico naj: l epš i —
na j l e p š i , s l a j š i — n a j s l a j š i , b o l j š i — n a j b o l j š i ;
2. pridevnikom, ki tvorijo primerjalno stopnjo s prislovom
bol j , dodajamo besedico
najbolj:
naj bol j črn, na j b o l j učen,
na j b o l j cvet oč .
§ 172. Visoko stopnjo kake lastnosti izražamo tudi:
1. ako pridevniku pristavimo besede
zelo, kaj, kar, močno,
jako, silno, neznano, prav, neusmiljeno, strašno, strašansko
itd.; n. pr. zel o boga t , kaj uč ena g l ava , prav dobe r itd.;
2. če pridevniku pristavimo: pre-, pra-, vele-, vse-
(vsega-)
;
n. pr. p r e l j ub , p r a s tar, v e l e u č en , v s e v eden , v s ega-
mogoč en ;
