99
Ednina.
hvalim
se (sebe)
hvališ
se
hvali se
ich lobe
mich
laudo
me
du lobst
dich
laudas
te
er lobt sich
laudat se.
hvalimo
se
hvalite
se
hvalijo se
Množina.
wir loben
uns
laudamus
nos
ihr lobet
euch
laudatis
vos
sie loben sich
landant se.
N. pr. s ebi or j em, s ebi s ej em, s ebi bodem tudi žel.
odn.) — Kada r gr eš vo l ku napr o t i , p o k l i č i p s a s
i boj ! — Kdo r s am s ebe ne č a s ti, ni v r eden nobene
i s ti. — Bo l j š e nam je, s t a r e j š e g a od s ebe p o slušati.
Še p r s ti na r ok i s i n i s o enaki. (N. pr.)
§ 185. Tzajemno dejanje, t. j. dejanje, ki izhaja od več
osebkov in prehaja od enega na drugega, tako da se vsakega
dotika, izražamo:
a)
s po v r a t n im zaimkom, n. pr. Br a t j e in s e s tre s e
dal eč na r az en na j b o l j l j ubi j o. — Ako si med s eboj
n
e
pomagamo , kdo nam pomo r e ? (Cegn.)
b)
s pomočjo besed: drug drugega, drug drugemu itd.,
i tudi: eden d r ug e ga , eden dr ug emu itd.; n. pr. Poma-
gaj te drug drugemu! — Voljno eden drugega s l a b o s ti
nosi te! (slom.) — Dr ug drugemu j e s r ce del al . (Cegn.)
c)
s p o na v l j an j em samostalnika, da nam rabi kot o s eb-
kova b e s eda in pr edme t ; n. pr. Vr ana v r an i oči ne
klj uje. — Orel o r l a p l od i , s ova s ovo rodi. — Roka
roko umiva. (N. pr.)
§ 186. Zaimek sam, sama, samo krepi druga imena na
menu in pomenja:
a)
kar v nemščini: s e l b s t, in e i g e n e r P e r s on, t. j. ne
namesto njega; n. pr.: V s ak j e s am s ebi naj raj š i . —
Kdor s l abo v e s t ima, l j udem s e s am i z d a. — Na j pr e j
samemu sebi pomaga j iz nad l og , pot em drugim okrog!
Lj ub i b l i ž n j e g a kako r s am s ebe (ali: kakor samega
h)
s am od s ebe = selbst, aus freien s tucken, s am ob
sebi = an und fur sich; n. pr. s ama od sebe zemlja rodi. —
sonce samo od sebe sveti. — To se samo ob sebi razume.
e)!
7*
