108
N. pr. n i č e s a r ne pog r e šam; brez n i č e sar ; k n i č e
mur ni č l o v ek ; na ni č s pr av i t i ; ta č l o v ek ni za nič.
Včasih
nič
ne sklanjamo, n. pr. n ič ne pog r e šam; iz nič
ni ni č ; k ni č bi t i , k ni č deti (Levst.), ne bom brez nič
(Jurčič). — Iz n ič ni nič.
Včasih se sklanja:
nič
—
niča, niču
itd., n. pr. Z n i č em1
in hudi čem vse pus t i t i (Jurčič).
§ 203. Pr i d e v n i nedoločniki se sklanjajo kakor pridevniki;
le ves, vsa, vse pregibljemo v ednini in množini kakor kazalni
zaimek: ta , ta, to.
M oški spol.
Ženski spol.
Srednji spol.
E dni n a.
Im.
v es
v s a
v s e
rod.
v s e ga ( v s e g a)
v s e ( v s e)
vs ega
daj.
v s emu ( vsemu)
v s ej ( v s i)
vsemu
tož.
vs ega , v es
v s o ( v s o)
vse
mest.
pri v s em ( v s em) pri v s ej ( v s i) pri vsem
orod.
z v s em
z v s o
z vsem.
Mn o ž i na.
Im.
vsi
v s e ( v s e)
v s a
rod.
v s e h ( v s eh)
daj.
vsem ( v s em)
tož.
v s e
v s e ( v s e)
v s a
mest.
pri v s eh ( v s eh)
orod.
z v s emi.
Zaimki neki, (ne)kateri, sleherni imajo samo določno
obl iko.
§ 204. Nedoločni zaimki, sestavljeni z ne, kažejo na osebe
in reči, ki jih ne poznamo ali nočemo imenovati. V bolj splošnem,
nedo l o č nem pomenu (irgend jemand, irgend etwas) nam ra
bijo kdo, kaj, kak namesto nekdo, nekaj , nekak.
N. pr. Neka t e r i kmet je g i b č en pri plesu, pa o k o
ren pri drevesu. — Z mar s i ka t e r im s t ar čkom in z
mar s i ka t e r o staro mat e r j o po j de kak drag ko š č ek
domo v i ns t va v t i hi grob (Toman). Kr oba t je poznal
Pr e š e r na in v e del je, da se mora takemu n ena v ad
nemu č l oveku
marsikatera
p r e g l e dat i (Stritar).
1 Raba v srednj. sp. je nemška („das Nichts“); nič je dobro za oči,
das Nichts ist fur die Augen gut.
