106
§ 199. Oziralni zaimki vežejo odv i sne stavke z g l avn imi
in nad r e dn imi stavki, kjer stoji beseda, na katero se oziralnik
nanaša.
Oziralnika
kateri
(redkeje
koji,
-a, -e) in
ki
se rabita lahko
brez razlike.
N. pr.: Vsaka pš en i c a ,
katero
kupim, j e sne t j ava ;
tista pš eni ca ,
ki
jo zdaj kupuj eš, je s ne t j ava (J. Šolar).
Mene so po s ad i l i v kot, ravno pod božjo mar t ro,
katera
je v kotu v i s e l a in pod Be t l ehemom,
ki
nam ga je
h l ape c za sve t i v e č e r nap r a v i l (D. Trstenjak). Davo r i n
Tr s t en j ak j e bi l č a s t i t mož,
kateri
j e vse ž i v l j e n j e
p o s v e t i l domov i n i (Levec). To ni za v e l i kana ,
ki
se mu
prav i Brdavs , pa tudi zame ne,
M
mi p r av i t e Krpan.
(Levst.) Imenovani list prosim, da popravi krivico,
katero
mi j e s t o r i l (Levec).
Zadnja leta se pisatelji po nepotrebnem ogibajo oblike
kateri.
Stavki, kakor: „ Po z d r a v im mater,
ki
sem je že t ežko pr i
čakoval . — Og l e d o v a l sem podobe ,
ki
so v i s e l e po
sten ah “ itd. niso nič bolj pravilni od stavkov, kakor: p o
zdrav im mater,
katere
sem že . . . — Og l e d o va l sem
podobe ,
katere
so v i s e l e . .
Isto velja o zaimku kat er i , ozir. k i za
predlogi:
oboje se
lahko rabi; n. pr.: Zaduš i l sem š i l oma v zd i h l j a j ,
s katerim
se mi je ho t e l o z l a j š a t i ne s r e č no srce. (Strit.) Ti s t a
nehva l e žno s t ,
ki
sedem c e r k v a g o v o r i o nj ej (Jurčič).
Ezav se je povrnil po oni poti, po
kateri
je prišel (Kuzmič).
§ 200. Oblika ki nadomešča pri ozir. zaimku kak predl og.
N. pr.: Pr i de t a na c e s a r s k i dvor ,
ki
(= o katerem)
pr av i j o , da je nek i s i l no velik. (Levst.) Go v o r i š take
be s ede ,
ki
(= o katerih) sam dobro veš, da so prazne
(isti). V ml aki sem v i de l take ž i va l c e ,
ki
sem mi sl i l ,
da so r i b i c e ; rekl i smo j im pupki (Erjavec). Taka bo s
t i s t imi g l ag o l i ,
ki
smo mi sl i l i , da so že mr t vi (Cigale).
Nat i homa sk l epaš za menoj zveze z berač em,
ki
veš,
da ga j az v i de t i ne morem (Jurčič).
Podobno se vežejo v takem primeru tudi drugi zaimki;
n. pr. Dandana š n j i j e t r eba do b r e ga ž e l odca, takega,
kakršnega
pr av i j o da ima t i s t a pt i ca, ki j e za pr i gr i ž -
lj aj kamenj e , č r ep i ne in staro ž e l ez j e (Stritar).
