116
2. v nedovršne (imperfektivne), ki izražajo kako t r a j a j o č e
dejanje ali stanje — brez ozira na začetek ali zvršitev, t. j. na
znanjajo, da kako dejanje (stanje) sedaj t r a j a ali je kedaj
t r a j a l o ali bo t r a j a l o , n. pr. kr i č a t i , s ede t i , d v i ga t i ,
l e ža t i , ut r i pa t i , g i ba t i , po l n i t i , skakat i , uč i t i se.
Dov r šn i glagoli so:
a)
hipni (momentanni), s katerimi se izraža enkr a t no , v
hi pu do v r š e no dejanje: začetek in konec dejanja je v enem
in istem trenutku; n.pr. kr i kn i t i , us t r e l i t i , sesti, dvigniti,
kupi t i , l eč i , mahni t i , pr asn i t i , s t o r i t i ;
b)
veedobni, ki naznanjajo po l e g konc a ali zač e t ka ,
katerega izražajo, tudi daljše ali krajše t r a j an j e dejanja ali
stanja, t. j. dejanje ali stanje t r a j a nekaj časa,
preden se dovrši,
ali traja po tem, ko se je
pričelo;
n. pr. napo l n i t i , poraz i t i ,
nano s i t i , po s eka t i , p r e v o z i t i — pr i č e t i , z av l ada t i ,
zač e t i , z a s t av i t i (delo), zaspat i , nasme j a t i se.
Ker izražajo dovršniki le hi pna dejanja ali se ozirajo le
na en t r enut ek (t. j. začetek ali zvršitev) dejanja, ne mo r e j o
imet i p r av e ga s edan j i ka : sedanjikova oblika ima splošen
pomen. Za pr avo s edan j o s t nam rabijo le nedovr šni ki .
§ 217. Ne do v r š n i k i se zopet razlikujejo po tem, če se
de j an j e vr š i nepr enehoma ali če obstoji iz po s ame zn i h
č i no v ali de j an j , ki se ponavljajo. Zato se dele:
a)
v trajne (durativne), s katerimi se izraža dejanje ali
stanje, ki se nekaj časa
neprenehoma
vrši ali godi; obsegajo pa
le
enkratno trajno
dejanje; n. pr. pl et em, nesem, t epem,
v l e č em, ko l nem, tarem, b i j em; gor im; l j ub im; tkem;
berem; seje-m, be s edu j em; sahnem;
b)
v opetovalne1 (iterativne), ki naznanjajo
večkratno
p o
na v l j an j e istega dejanja; n. pr. no s i t i (zu tragen pflegen,
v e č k r a t
nesti!),
v od i t i , v o z i t i , gon i t i , l az i t i , v l a č i t i ;
b i va t i , l e t a t i , pr i ha j a t i , obsojati, zametati; kupovati;
c)
v ponavljalne (frekventativne ali o p e t o v a l ne v i š j e
vrst e) , ki naznanjajo
skupino posameznih
dejanj (činov), ki se
večkrat
ali v
različnih časih
dogajajo; to so nekateri glagoli V.
in VI. vrste, n. pr. velevati (k pogrebu velevati), pokašljevati,
popeva t i ; zlasti na -evati: s e d eva t i , h o j evat i itd.2
1
Opetovati je hrvaška beseda in pomeni ponavljati (opet = zopet!).
2
Take vrste glagoli so zelo razviti v notranjskem narečju.
