124
Posebej pomni:
Nedoločnik se glasi: g r i s t i , l es t i , mo l s t i (mlesti).
Pravilni deležnik je nesen, pr ene s en ; popasen (ne
nešen, popašen!) .
3. razred: b, p, v.
§ 233. Koren se končuje na b, p ali v. Spregatev je ista
kakor v 1. razredu.
Po zgledu sesti gre: nedoločnikovo deblo p l e ti, p l e l,
p l e la, l o; o p l e t, a, o.
Po zgledu gosti gredo: s kubsti , s kubem; z e bsti, z ebe
me; do l bs t i , d o l bem; sedanjikovo deblo p l e vem, p l e veš.
Po zgledu plesti gredo: g r e bst i , g r e bem; hr o psti,
h r o pem; s o ps t i , s o pem; t epst i , t epem. Sem spada tudi
s p em, s p e š (iz s
ъ
peš-) s prvotnim nedoločnikom suti (iz
supti ), n a s ul, na s ula, lo, na s ut.
§ 234. Posebej pomni:
Namesto prvotne oblike hr opo č , s opoč se rabi hropeč ,
sopeč.
Napačne so oblike: oskubljen, skubil, skubila, ilo (pravilno
oskuben , skube l , skubl a, l o) ; pravilna oblika je dalje
z a s ope l (ne zasopen! ).
Od nekdanjega glagola ži t i (iz ži vt i ) , ži vem, ž i vo č
imamo še deležnik u-žil, sedanjik už i j em; zdaj nam rabi glagol
III. vrste: ž i v e t i , živim.
Nedoločnik teh glagolov se je glasil prvotno gr et i — grebem, teti
— tepem itd. (gl. § 62,
5
); taka oblika je še ohranjena v snti — spem;
enako je postalo ž i ti iz ž i vt i, plgti iz plevti.
4. razred: k, g, (h).
§ 235. Koren se končuje na k, g, (h), n. pr. rek (rečem),
le g (ležem). Spregatev je ista kakor v 1. razredu.
Po zgledu sesti gredo: nedoločnikova debla s e či, se kel,
s e kl a, lo; s t r i či; sedanjikovo deblo: l ežem, l e žeš, l e zi,
l e zi ta; vržem, vržeš, v rzi (toda v r z i te, v r z i mo!).
Po zgledu gosti gredo primeri: v l e či, v l e čem; t l e či in
t o l či , t o l čem; sedanjikovo deblo: s e čem, se češ; s t r i žem,
s t r i žeš; nedoločnikovo deblo v r e či.
