127
V 3. os. množine je končnica z r o , mro, c v r o, d e r o , t r o
ali t arejo. — Velelnik: o z r i se, o z r i mo ( o z r i mo) se,
umr i , t r i , z a v r i.
Tvornosedanji del.: d e r o č, z r o č, c v r o č, mr j o č.
Tvornopretekli del. I.: o z r ši, umrši , strši.
Trpnopretekli del.: c vr t , c v r en ; podr t , podren.
7. razred (samoglasniški).
§ 241. Koren se končuje na kak s amo g l a s n i k , n. pr.
zna- t i , bi - ti . Sedanjikovo deblo se tvori večinoma z o snovn im
nastavkom -je, n. pr. bi - j e-m.
Spregatev je, razen pri nekaterih glagolih v sedanjiku, ista
kakor pri zgledu kleti, kolnem v 5. razredu.
Končnica i: v i ti, v i j em, 1 v i j eš , v ij e, v i j e va , v i
j emo , v ij e t e , v i j e j o ; v i j, v ij t e , v i j o č, v i l, v i la, v i lo,
z v i t; l i ti, l ij em; p i t i , p i j em; g n i ti, g n i j em; dalje: b i ti,
b i j em, b i j eš, b i j e, b ij e va , b ij emo , b i j e t e , b i j e j o ,
ub i l, ub i la, i lo, p o b i t; b r i ti, b r i j em, b r i l; p o - č i ti,
- č i j em, č i l (zdaj se rabi pridevniško); k l i ti, k l i j em; k r i ti,
k r i j em; umi ti, umi j em; r i ti, r i j em; z a - š i ti, z a š i j em;
v p i ti, v p ijem.
Končnica u: č uti, č uj em; h r uti, h r uj em; p l uti, p l u
j em ali p l o vem; r j uti, r j uj em ali r j o vem; s l uti, s l uj em
ali s l o vem; s nuti, s nuj em; o b u ti, o b ujem.
Končnica a: z na ti, z n am (skrčeno iz zna j em) ; s t a ti
(sedanjik po II. vrsti: s t a - nem) ; deloma tudi: d a -ti, d a -m.
Končnica e: d e -ti , dej em (skrčeno d em2) in p o II. vrsti:
de nem; p e ti, p o j em; g r e ti, g r e j em; sme ti, smem
(skrčeno iz sme j em) ; s p e ti, s p ejem, skrčeno: s p em, s p e š;
v e ti, v ej em; v r e ti ( voda vre), v r em in v r ej em (zlasti v
pesmih, n. pr. Do meje ti naproti
vreje
[Greg., Jeft. prisega]. —
Naj od j ug a t o p l e g a
privreje
[Aškerc, Svetop. opor.]).
Posebej pomni:
Velelnik: b i j, b i j t e (ponekod: b i j, toda: b i j me), b i j t a;
enako: s e z uj, s e z uj va; p oj, z ap oj va , p o jmo.
1
V narečjih je še prvotni naglas v i j em, v i j eš, v i j e, v i j emo, vi jete;
enako p i j em, l i j em itd.
9
N. pr. to mi dobro de (ne dene!); nič ne de; kaj ti de pri meni?
