118
c)
trpnopretekli: p o hva l j en , skr i t , narejen.
4. glagolnik ali glagolski samostalnik, n. pr. odpuš č an j e ,
da r o van j e , p o v z d i g o v a n j e , hrepenenj e.
2. Tvoritev glagolskih oblik.
§ 221. Glagolske oblike sestoje iz naslednjih delov: 1. iz
d v o j ne g a debla ( s e d a n j i ko v e g a in ne d o l o č n i ko v e g a ) ,
2. iz t r o j n i h končnic (to je o sebni h , nak l ons k i h in tistih
pr i pon, iz katerih se tvorijo nedoločene oblike).
Sedanjikovo debl o pa zopet delimo v koren in v osnovni
samoglasnik ali sedanjikov nastavek; nedoločnikovo deblo ima
poleg korena vrstno spono.
Ako pritaknemo konč n i c o , ki je kaki obliki lastna, na
glagolsko debl o , dobimo g l a g o l s k o obl iko.
Gl a g o l s k o debl o je tisti del besede, ki je vsem gla
golskim oblikam skupen, n. pr.
pisa,-
ti,
pisa
- l ,
pisa-
la , p o
-pisa-
vši, p o - pisa-n;
nes-
ti,
nes-el
,
nes-
la, o d - nes-ši.
§ 222. Deblo je pri večini glagolov dvojno:
1. sedanjikovo deblo, n. pr.
piše-
m,
piše-š, pišo-č, kolne-m,
kolne-š, kolno-č
;
dvigne-
m,
trpi-
m,
kupuje-
m ;
2.
nedoločnikovo deblo, n. pr.
pisa-
ti,
pisa-l
,
pisa-
la,
po-pisa-vši;
kle-
ti,
kle-l
,
kle-
la, za-kle -t ;
dvigni-
ti,
dvigni-
la;
trpe-
ti,
trpe-
la;
kupova-
ti,
kupova-
la.
§ 223. Končnice so trojne:
1. Osebne končnice, s katerimi se tvori sedanj i čas, n. pr.
1. os. ednine: de l a -m, hoč e -m, veruj e -m (prvotna končnica
je bila o,1 ki se je ohranila še do 16. stol. v primerih, kakor:
hočo, mogo , ve ru j o ) ; 2. os. edn.: del a- š , hoč e - š ; 3. os.
edn.: —, n. pr. del a, hoče; 1. os. dvojine: del a- va (za moški
spol), del a- ve (za ženski in srednji spol); 2. os. dvoj.: del a- ta
(za moški sp.), dela-te (za žen. in sred. sp.); 3. os. dvoj.: dela-ta,
del a-te, kakor v 2. os. (večinoma se rabi oblika moškega spola:
del a- ta tudi za žen. in sred. spol); 1. os. množine: del a-mo;
2. os. mn.: del a- t e; 3. os. mn.: del a-jo, nes-o.
1
Starosl.
dandanašnji se nahaja še v obliki čo (= hočo =hočem) na
Belokranjskem. Končnica -m se je prenesla iz glagolov brez osnovnega samo
glasnika: dam, vem, jem. sem.
