100
c)
al l ei n, t. j. ne dva ali njih več; n. pr. s am Bog je
vsemogočen (a nihče drug).
c)
n i c h t s a l s , l aut er, rei n; n. pr. Iz s ame ga čistega
zlata. — s ama kost in koža ga je. — s ama nedolžnost jo je.
2. s vojilni zaimki.
§ 187. s v o j i l n i (posesivni) zaimki kažejo, č i gav je pred
met, o katerem govorimo. s vojilni zaimki so:
Za prvo osebo:Za tretjo osebo:
mo j, mo j a, mo je
n j e g o v, n j e g o va, n j e g o vo
n aj i n, n aj i na , n aj i no * n j en, n j e na, n j e no
n a š, n a ša, n a še.
n j un* ( n j i jin), n j una, no
n j i hov, n j i hova, n j i hovo.
Za drugo osebo:
t v o j, t v oja, t v oj ePovratni za vse osebe:
v aj i n, v aj i na , v aj i no*
svoj,sv oja, sv oje.
v a š, v a ša, v a še.
Namesto n j egov , nj en, nj un, n j i ho v se rabijo pogosto tudi
osebni zaimki: n j ega , nje, n j i j u (nju), njih.
N j e g o v oče = n j e ga oče, nj en obraz = nj e obraz ,
nj une b e s ede = nju b e s ede, n j i ho v Bo g = nj i h Bog. —
Iz
njega
rok i zmakne se p o č a s i. (Preš.) — Do n e b e s l et i
nje
(vode) j ez e pena (isti). Vem, da ma l i ke in
njih
s l užbo
g l av e sl už abn i ko v
njih
so na s vet r odi l e (isti). —
Njih
o č e t a s em videl.
Posebej pomni, da nimajo ti zaimki v edn. imen. mošk. spola nikoli
določne oblike; napačno je torej: njeni brat, nje gov i konj, nji hovi
p r ij at e lj itd.
Opomnj a. Namesto svojilnega zaimka se rabi tudi da
jalnik osebnega zaimka; n. pr. On
mi
je s t r i c ; t eta
mi
je;
bodi
mi
varuh; b l i žn j i
mu
roj ak. — To p e sem j e pel a
mati
mu
Te r e z i j a (= n j e g o v a mat i T.). — Jaz jo imam
tako rada, kako r da bi
mi
s e s tra bi l a (= mo j a s e s tra)
(Jurčič). — Čl ovek s e mora bo r i t i s s ovražno
mu
naravo.
(s trit.)
* Prvotna oblika je najun, n a j una, n a j uno (iz naju); v a j un,
vajuna, va juno (iz vaju); njun je nastalo iz n ji jun in to iz njiju (gl. str.
8
,
prvi odst.).
