94
3. če pridevnik ponovimo: v i s oka, v i s oka gora; g l o
boko, g l o b o k o morje. s emtertja se opiše presežna stopnja s
tem, da se glagol ponovi, n. pr. Kako s e zdaj v s e rado ima
in s e ima! (Jurčič)
§ 173. stvar, s katero se druga primerja, stoji:
1. V rodilniku brez predloga, ako se ponovi samostalnik,
n. pr. Ma t e r i n j e z i k j e v s eh dar ov na j d r a ž j i dar. —
Leno ba j e v s eh g r dob n a j v e č j a grdoba. (slom.)
2. V kakem sklonu s predlogom: iz, izmed, od, med, čez,
nad; n. pr. Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši;
ali: iz, od v s eh s i nov ali: med v s emi si nov i . . .
4. Nepopolni pridevniki.
§ 174. Pridevniki, ki nimajo katere izmed naštetih stopenj,
so nepopolni.
1. Prve stopnje nima: b l i ž j i , naj bl i žj i . Pogosto se rabi
primernikov prislov brž za prislov prve stopnje: brzo.
2. Druge stopnje nimajo: dol(e)nji, gor(e)nji, pr ednj i ,
p o s l edn j i , zadn j i , prvi , sk r a j n i itd. Tretjo stopnjo tvorijo
z besedico naj: naj z adn j i , naj pr v i itd.
Z a i m e k .
§ 175. Zaimek (Pronomen, Furwort1) nam rabi namesto
samostalnih imen, da jih ni treba ponavljati.
Po pomenu so zaimki: 1. osebni, 2. svojilni, 3. kazalni,
4. v pr aš a l n i , 5. o z i r a l n i in 6. nedol očni .
1. Osebni zaimki.
§ 176. Os ebni (personalni) zaimki so:
a)
jaz, za prvo besedo, katera govori;
b)
ti, za drugo osebo, kateri se govori;
c)
on, ona, ono, za tretjo osebo, o kateri se govori;
c)
s ebe, povratno-osebni zaimek za vse tri osebe.
1
samostalnik in pridevnik se imenujeta skupno: ime (n omen); zato
so imenovali to besedno vrsto zaimek, pronomen.
