92
§ 165. Če obrazilo ejši nima naglasa na ej, se lahko ej
spreminja v i, n. pr. r o d o v i t n e j š i : r o d o v i t n i š i; tako je
nastalo: s t a r i ši (Eltern) iz s t a r e j š i ; 1 dalje imamo za l j š i iz
z a l i š i in to iz zal ej ši .
§ 166. Končnice ek (ak), ok se navadno odpahujejo: tanek:
t anj š i , ni zek: n i ž j i , v i s ok: v i š j i , ozek: ož j i itd.
Nekateri pridevniki se vendar stopnjujejo s končnico vred,
n.pr. kr epek : k r epke j š i , š i bek: š i bke j š i , gr enek : gren-
ke j š i , brhek ( br dek ) : b r hke j š i ( b r dke j š i ) , br i dek :
b r i dke j š i , go r ek : g o r ke j š i itd.
Toda ne: v i s okej ši , mehkej ši , niz kej ši itd.!
§ 167. P o s ebno stopnjevanje imajo pridevniki:
v e l i k : v e č j i in veči , v e č j a in veča, v e č j e in več e ;
maj hen, mal i : manj š i , manj ša, manj še;
dober : b o l j š i , bo l j š a , b o l j š e ;
do l g : da l j š i , da l j š a , dal jše.
V imen. edn. ženskega sp. je prvotna končnica ši, ejši (n. pr. lepši
hiša, novejši šega). Toda pozneje se je prenesla v vse sklone in od tod
tudi v srednji spol, kar se govori po vsem zapadu in se je do l. 1849. tudi
pisalo. Končnica ša, ejša (lepša hiša, novejša š ega) je znana v vzhodnih
narečjih in je narejena po naliki prve stopnje: lepa hiša, nova šega. stara
končnica ši, ejši se je ohranila v splošni pisavi še pri pridevniku r aj ši :
s e s tra r a j š i šiva; odtod je preneseno tudi v srednji spol: Dete r a j š i spi.
Dalje sloni na tej končnioi raba delež. pret. časa na vši, n. pr.: Čaplja, moč
virje zapusti vši , leti v v i s oke oblake.
V zapadnih narečjih je večinoma v rabi le obrazilo ji, ja, je, odtod
imamo pri starejših pesnikih oblike kakor: s edela z L avro ti si se stra
mlaji (stik: v raji — kraji); Bom pel: kak pri del uj e se krompir
naj bolji (stik; po vo l j i — na polji); P u st i l a v nemar sem želje
najslaji (stik: v raji); A l ’ hrepenečih src želje najslaji — ugasil v se
bo zemlje hlad zelene (stik: v kra ji ) (Prešeren).
Končnica ji, ja, je je nastala po vplivu imenov. edn. za moški in
srednji spol, n. pr. strsl.: novej ь, noveje; mьnьj ь, mьne; iz imenovalnika
se je prenesla v vse ostale sklone in tudi v ženski spol; nasprotno pa se je
končnica ši, ša, še, ejši, ejša, ejše iz ostalih sklonov (strslov. rod.: novej ьša,
mьnь ša, daj.: novej ь šu, mьnь
š u
itd.) prenesla v imenovalnik: novejši ,
manjši.
§ 168. Včasi tvorimo primerjalno stopnjo s prislovom bolj
(n. pr. črn: bo l j č rn; c v e t o č : bol j c v e t o č ; znan: bol j
znan itd.). Ta način stopnjevanja je navaden zlasti:
1
Kar se še po več krajih govori.
