87
c)
Pridevniki, ki stoje kot
določilno
besede v sestavljenkah,
n.pr. Črni vrh, v e l i k i pet ek, c e s tni prah, mal i t raven,
gnojni kup, glavni del, mašni plašč, pustni torek, deseti brat,
sadni vrt, tržni dan, povodn(j)i mož, državni zbor, s tari trg,
Veliki Klek. Nemščina rabi sestavljenke, n. pr. c e s tni prah
s traßenstaub, pustni torek Faschingsdienstag itd.
N. pr. B il je
lep
p o l e t n i dan (s tritar). — B il je
n a sp r o t n i k one s t ruj e, ki je ho t e l a us t v a r i t i eno t en
v s e s l o v a n sk i p i smeni j ezi k.
c)
Vsi primerniki, n. pr. v i š j i , t e ž j i , me č j i , s t are j š i .
d)
Nekateri pridevniki, ki sploh nimajo nedoločne oblike;
to so: mal i , obč i , prav i , zali. Namesto mal se rabi ma j hen
(iz mal h e n 1).
e)
Pridevniki, ki se rabijo s amo s t a l n i š ko , n. pr. b o l n i
(= bolnik), duho vn i (= duhovnik), modri, popo t n i , p r av i č n i ,
ve rn i , sužnj i , tuji. N. pr. Po p o t n i m pr e t e n e v a r n o s ti.
(J. Ogrinec) — Pr a z n i k v s eh s v e t i h itd.
f )
Pridevniško rabljeni z a imk i , n. pr. neki , ka t e r i
(marsikateri, v sakteri itd.), oni , t i s ti, i s ti, mnog i poleg
mnog , dr ug i poleg dr ug (vendar: v s ak!).
§
155.
s amo
nedoločno
obliko imajo:
a)
Pridevniki, kadar govorimo o n e d o l o č n i , še ne znan i
osebi ali reči; n. pr. Prazen sod ima močen g la s. — s olnčen
s meh s e mu j e r a z l i l po obrazu. (Levst.)
b)
Kadar stoji pridevnik za p o v e d k o v o d o l o č i l o ali
p o v e dk o v p r i l a s t ek v stavku; n. pr. Čl o v ek ni o k r o g e l
in de b e l , če ni v i n s k i in krušen. (Levst.)
c)
Vsi svojilni pridevniki na
-ov (ev),
-in, n. pr. b r a t o v ,
o č e t ov , Ad amo v s in; ma t e r i n j e z i k , s e s t r i n v ene c ,
Ma r i j i n pr a z n i k , Ev r o p i n p r s tan.
c)
s vojilni pridevniki s končnico
-j,
kar se rabi le v lastnih
imenih, n. pr. s l o v en j Gr ad e c , Ma r t i n j vrh, Vi n j vrh,
Rupe r č vrh (iz Rupertj —).
d)
Beseda c e l navadno nima določne oblike, tedaj: c e l
dan (den ganzen Tag) poleg boljše rabe: v e s dan; cel hl eb
p r i n e s i (bring den ganzen Laib), t. j. ne reži ga prej; toda:
c e li hl eb p r i n e s i, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki
je že načet,
1
Tvoijeno kakor polhen (poln), ž i vahen (živ) itd.
