231
utopilo, ko v morju potonilo. (N. pr.) — Rodile ve (mladosti leta)
ste meni cvetja malo, še tega rož’ce so se koj osule. (Preš.)
c) preteklo dejanje, ki je bilo že končano, predno se je
pričelo drugo, toda le z dov r š n imi g l a g o l i (namesto pred
preteklega časa); na pr. Kadarkoli je smrt ustrelila, še nikdar ni
izgrešila. (N. pr.) — Stari Slovani so vsakega tujca, ki se je zatekel
pod njih streho, prijazno sprejeli in dobro pogostili.
4. Predpretekli čas.
§ 328. P r e dp r e t e k l i čas naznanja preteklo ali dokon
čano dejanje z ozirom na drugo preteklo dogodbo. Opisuje se z
dovr šnimi , redkoma s trajnimi (durativnimi) glagoli.
Predpretekli čas nam rabi:
a)
v odvisnih stavkih za dejanje, ki se je že dovršilo, predno
je nastopilo ono v glavnem stavku; na pr.
Kakor sem piu bil
ukazal, tako je tudi storil. — Drevesa, ki smo si jih bili lani na
vrtu zasadili, so nam usahnila.
(Šol.) —
Ko je bil trideset let
kraljeval, je umrl.
b)
v glavnih stavkih z ozirom na drugo dejanje v pre
teklosti; na pr.
Ko smo cerkev zidali, tedaj smo si bili veliko
delavcev najeli.
(Šol.)
C. O naklonih.
§ 329. Svoje misli in želje izrekujemo kot gotove, določne
in samostalne, ali kot negotove, mogoče in odvisne.
V
ta namen
služijo štirje nakloni: dol očni , pogo j ni , že l e l ni in velelni,
ter štiri imenske oblike ali deležja: nedol očni k, namenilnik,
de l ežni k in g l ago l ni k.
1. Določni naklon.
I
§ 330.
Do l o č n i na k l on ali do l o čn i k sedanjega, pre
teklega ali prihodnjega časa nam rabi:
a) kadar (trdilno ali nikalno) do l očno , nedvomno in
b r e z p o g o j no v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosti pripo
vedujemo ali vprašujemo v samostojnih in odvisnih stavkih; na pr.
Bridkost resnico razodene. (Met.) — Jedna lastovica ne prinese
gorkote. (Met.) — Lepa Vida je pri morju stala, tam na produ si
plenice prala. (N. ps.) — Kdor bo kupil, ta bo lupil. (N. pr.) —
Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot? (Valj.) — Kadar
