228
vendar niso tolike moči, da bi mogli z njimi natanko dopovedovati
vse glagolove razmere. Zato si je oskrbel vsak jezik še nekaj drugih
časov za tiste razmere, katerih ne more izražati z glavnimi časi.
Tako rabijo slovanskim jezikom razen glavnih še trije
dr ug i ča s i , namreč: t r a j n om i n u l i (imperfekt), p r o s t omi -
nul i (aorist) in p r e d p r e t e k l i (pluskvamperfekt). Nam Slo
vencem sta vendar prva dva že izginila iz splošne rabe, tako
da ju moramo zdaj nadomeščati s p r e t e k l i m časom. Rabijo
nam tedaj v govoru in pisavi samo š t i r i č a s o vn e ob l i ke ,
toda s pomočjo dovršnih in nedovršnih glagolov izražamo lahko
vse čase, kakor so v drugih jezikih.
1. Sedanji čas.
§ 325. S edan j i čas ali s ed an j i k je po svojem pomenu
š e s t e r in znači:
a) dejanje ali stanje, ki se godi ali traja ravno ta hip, ko
govorimo o njem ( pr av i s edanj i k) . V pravem sedanjiku nam
služijo samo n e d ov r š n i g l a g o l i . Na pr. Mlatiči m l a t i j o . —
Otroci mo l i jo jutrnjo molitev. — Pastirji žene jo živino na pašo.
— Ladija se p o g r e z a , mi pog in j amo . — Ali slišite, kako zvona
glas doni? — Kvišku, kvišku plam se dviga, na široko liže, vžiga,
urneje od vetra šviga. (Kos.)
b) dejanje ali stanje, ki se večjidel godi ali vedno biva, ki
je vsak čas v moči ali veljavit(neomej eni s edan j i k ) . Le-sem
gredo vsi pregovori in drugi reki, katerih resnica je veljavna za
vse čase sedanje, pretekle in prihodnje. V neomejenem sedanjiku
nam rabijo nedov r š n i in dov r š n i g l a g o l i . Na pr. Strup
tega sveta kuži vse čase. (Napr.) — Solza pobožnemu ne pade na
tla, v večnost puhti. (N. pr.) — Preoster nož se hitro okrha. (Slom.)
— Sladko spanje razpodi človeku prazne misli, odžene nepotrebne
skrbi, pokroti njegovo žalost, ga okrepča na duši in na telesu.
(Vrt.) — Kdor veliko pije, malo izpije. (N. pr.) — Človek obrača,
Bog obrne. (N. pr.)
c) dejanje ali stanje, ki se je že poprej pričelo, pa še v se
danjosti t r a j a , posebno v opisovanju raznih predmetov, prikaznij
in stanja ( o p i s o v a l n i s edan j i k ) . V opisovalnem sedanjiku
nam služijo sploh nedov r š n i k i ; na pr. Človeški rod čimdalje
bolj v hribe leze, goščo trebi in rodovitno zemljo prideluje. (Vodn.)
— Oj, molči vsa Praga v jutra spanju, Veltava se kuri v megli
