219
nase, zame, zate. zase zraven: na me, na te, na se itd. (gl. § 131. b). Na pr.
Stori črezenj sveti križ. (N. ps.) — Zanj družba ne mara, in on ne za njo.
(Preš.) — Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. (N. pr.) — Vsak prerad
sam zase skrbi.
2. Včasi se vežejo b r e z n a g l a s n e ob l i ke tretje osebe t u di s s a mo
s t a l n i k i ter jih krepijo na pomenu (gl. § 258., op. 1.); na pr. Gospod, nimam
g a človeka, ki bi me v jezero dejal. (Ravn.) — Ni je cvetlice, in ni g a peresa,
da bi ne bila objela ga smrt. (Vilh.) — Ali ga vidiš škrata na drevesu? —
Glej jih norce, kako se spakujejo in kričijo! — Imam ga prijatelja, kateremu
smem vse zaupati.
§ 310. Preprosto ljudstvo se t i ka med seboj; kadar pa
govori Slovenec o višjih osebah, na pr. o stariših in sorodnikih
ter o duhovski in deželski gosposki, tedaj jih iz spoštovanja vika,
kadar k njim govori, v njih nenavzočnosti pa rad onika. Na pr.
Kaj vas prosim, mati moja!
(N. ps.) —
Kaj vam pravim, oče vi!
(N. ps.) —
Spoštuj svojo mater in pomni, kaj so vse zavoljo tebe
prestali; kadar ti pa umro, pokoplji jih zraven mene
.
(Ravn.)
§ 811. Pov r a t n i zaimek
se, sebe
ne služi samo za tretjo
osebo, kakor v latinščini in nemščini, ampak tudi za prvo in
drugo, kadar se nanaša na osebek, od katerega izhaja dejanje;
torej govorimo in pišemo:
J e dn i n a .
hvalim
se (sebe)
ich lobe
mich
laudo
me
hvališ
se
du lobst
dich
laudas
te
hvali s e
er lobt sich
laudat se.
Množi na.
hvalimo
se
wir loben
uns
laudamus
nos
hvalite
se
ihr lobet
euch
laudatis
vos
hvalijo se
sie loben sich
laudant se.
Na pr.
Sebi orješ, sebi seješ, sebi bodeš tudi žel.
(Vodn.) —
Kdor sam sebe ne časti, ni vreden nobene časti
. (N. pr.) —
Kadar
greš polku naproti, pokliči psa s seboj
. (N. pr.) —
Boljše ti je
starejšega od sebe poslušati
. (N. pr.) —
Ne spravljajte si zakladov
na zemlji!
(Met.) —
Ne plaši se, ako se zbodeš na potu življenja
ali ti nesreča za petami gre.
(Slom.)
§312 . Vza j emno (reciprokno) dejanje, t. j. dejanje, ki
izhaja od več osebkov in prehaja od jednega na drugega, da se
vsakega dotika, izražamo:
a)
s povr a t nim zaimkom, na pr.
Ljubite se med seboj.
(Met.) —
Ako si med seboj ne pomagamo, kdo nam pomore
?
(Cegn.)
