223
b) kateri, -a, -o, sem ter tja koji, -a, -e, vprašuje za osebe
in reči glede na množ i no , iz katere so vzete, ali na red, v
katerega spadajo; na pr. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo?
— Katera gospa ves svet obhodi ? (N. ug.)
c) Dalje nam služijo: kak, kokov ali kakšen (wie, wie be-
schaffen, lat. qualis) o k a k o v o s t i oseb in rečij, kolik ali kolikšen
(wie viel, wie groß, lat. quantus) o množini ali kakovosti, in
koliker o razpolih oseb in rečij; na pr. Kakovo je to darilo, ki se
z jedno roko daje, z drugo jemlje ? — Koliko je usmiljenje božje!
— Kolikero žito raste na polju?
5. O oziralnih zaimkih.
§ 320. Oziralni zaimki vežejo odvisne stavke z glavnimi
ali nadrednimi stavki, kjer stoji beseda, na katero se nanaša
oziralnik. Oziralniki so:
a) kateri, -a, -o, redkeje koji, -a, -e, ki stoji navadno takoj
za besedo, na katero se nanaša; na pr. Tesna je pot, katera pelje
skoz življenje. (Met.) — Ljudstvo, katero je v temi sedelo, je videlo
veliko luč. (Met.) — Ne zabi jezika, kojega te je učila mati. —
Pazi na jezik preprostega kmeta, pri kojem je se pristna slovenščina
doma. (Slom.)
b) ki za vse spole in vsa števila, samo da mu dodevamo za
dopolnilo
v
odvisnih sklonih
3
.
osebo osebnega zaimka v dotičnem
sklonu in številu; na pr. Ne jezi se nad tem, ki ti neradovoljno
kaj zoprnega stori. (Met.) — Dela, ki ga danes lahko storiš, ne
odlagaj na jutri! (N. pr.) — Oko je čisti žarek, ki v njem blešče
nebesa. (Cegn.) — V mladosti trdnejše so mreže, ki v njih drži nas
upa moč goljufiva. (Preš.) — To je sapa turških konj meglena, ki
njih polna je steza zelena. (N. ps.)
Opomba.
Ob Kolpi in po Istri se ki popolnoma sklanja
;
na pr. K i nima
mere, nima vere. (N. pr.) — V ko selo prišla, na to kolo prela. (N. pr.) —
Blažene ročicei ke so ga nosile. (N. ps.)
c) kdor se ozira na osebe, kar na reči ter nam rabi, kadar
govorimo v obče brez določnega samostalnika; sorodni kazalnik
v glavnem stavku se tudi opušča; na pr. Kdor resnico ljubi,
ušes j i ne maši. (Levst.) — Kogar se bojiš, tega ne ljubiš. (Pr.)
— Ne neha beračiti, komur se palica v rokah ogreje. (N. pr.) —
Kar je v srcu, to je tudi na jeziku. (N. pr.) — Davno je potopljeno
v morje večne pozabe, česar duh ni oživljal. (Napr.) — Kar je le
seno, ne zmeči beseda, ne poleno. (N. pr.)
