222
predmete; vse tri pa krepi na pomenu besedica le: ta-le (toti-le)
ali le-ta (dieser da) in oni-le ali le-oni (jener dort); na pr. Darila
sta ta in oni (Kajn in Abel). ( Ravn.) — Srečnejši je ta, kateri
daje, kakor oni, kateri jemlje. (N. pr.) — Ta je šel opravičen domu,
le-oni ne. (Met.) — Kdor se s hudobnikom peča, ta se sam popači.
(Ravn.) — Kdor božjega daru ne spoštuje, tega šiba božja kaznuje.
(N. pr.)
§ 317.
Tisti, -a, -o ali taisti, -a, -o (der, derjenige, derselbe,
jener) kaže sploh na reč, katero smo že imeli na misli ali jo še
imamo in je torej že znana; na pr. Varuj se tistih maček, katere
spredaj ližejo, vzadi pa praskajo. (N. pr.) — Tisti mi je brat, kateri
bi mi storil dobro rad. ( N. pr.) — Ni tisti siromak, kateri nikoli
nič ni imel, nego tisti, ki je imel, pa je izgubil. ( N. pr.)
Opomba.
Kadar se kak odvisen stavek nanj ozira, tedaj se more tisti pred
samostalnikom izpustiti; brez samostalnika pa se v odvisnih sklonih navadno
zamenjuje z os ebnim z a i mkom 3. osebe; na pr. Varuj se maček, ki (nam.
varuj se tistih maček . . . ) itd. — Kdor ljubi svoj narod, njemu so dragi tudi
matere mili glasovi. (Slom.) — Trnje ga pika, kdor se ga dotika. (Cegn.) —
Kogar Bog ljubi, mu pošilja križe in težave. (Ravn.) — Ne bojte se jih , kateri
telo umore, duše pa ne. (Met.) — Blagor mu, ki se spočije. (Cegn.)
§ 318.
Rabijo nam dalje kazalniki: tak, takov, takšen (so
beschaffen, solch); in, inak (anderer Art, anders); tolik (so groß,
so viel); tolikšen, toliker ; ov (dieser), onak (derartig), in še več
kazalnih prislovov; na pr. Sad je takšen, kakoršno je drevo. (Met.)
— Kolikor krajev, toliko običajev. (N. pr.) — Inako se mi stori
(es ergreift mich ein trauriges Gefuhl).
4. O vprašalnih zaimkih.
§ 319.
Vprašalni zaimki nam služijo posebno v glavnih, za
zavisna vprašanja pa tudi v odvisnih stavkih, in sicer:
a) kdo vprašuje za osebe, kaj za reči; oba sta samostalniško
veljave; na pr. Kdo je času dal perot ubežno? Kdo narodom čudno
pota meri? Komu moli se molitev sveta? (Vilh.) — Ako se sol iz
pridi, s čim se bo solila zemlja? (Met.) — Kaj se ve, kaj zadene
človeka v neznanju? (Levst.) — Naj ne ve tvoja levica, kaj dela
desnica. (Met.) — Bog že ve, komu perje lomi. (N. pr.)
Opomba.
Ako je treba vprašalni zaimek kdo v s v o j i l n i rodilnik posta
viti, tedaj se ne piše koga, ampak svojilni čigav ali čij, -a, -e; na pr. Hči, čigava
si? (Ravn.) — Med ljudstvom, malokdaj v pisavi, služi koga tudi za kaj v ime
novalniku in tožilniku, kaj pa za zakaj, čemu? na pr. Koga sem jaz, in koga
je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti? (Ravn.) — O j Veltava, kaj kališ
si vodo ? (Levst.)
