218
D. Zaimek.
l. O osebnih zaimkih.
§ 308. Imenovalnik osebnega zaimka se pred glagolom na
vadno opušča, ker je izražen v glagolovem osebilu, kakor v la
tinščini; zato pravimo, na pr.
Hvalim stvarnika nebes in zemlje.
— Kakor seješ, tako zanješ. — Kakor pozdravljamo, tako nam od-
zdravljajo. — Kaj pravite, da delam? Učim se.
Treba pa je, da s t o j i o s ebn i z a imek tudi v slovenščini:
a) kadar ga s poudarkom izrekamo, ali kadar so zaimki
med seboj ali s kako drugo besedo v nasprotju; na pr. Malo ti
pa me, malo jaz za te. (N. pr.) — Mi orjemo zemljo, Bog orje pa
nas. (Slom.) — Če si ti na levo izvoliš, grem jaz na desno. (Ravn.)
— Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram! (Met.) — Kdo si pa
ti ? Jaz sem sosedov sin. — Mi o volku, on primaha. (N. pr.)
b) kadar ima kak prilastek pri sebi; na pr. Ne veste vi,
dolinarji, kako prijetno je po letu v gorah. (Cegn.) — Ti, ki si
ustvaril nas ko listja, trave, dela blagoslovi naših slabih rok. (Jenko.)
§ 309.
V rodilniku, dajalniku in tožilniku osebnih zaimkov
imamo dvojne oblike: k r a č j e ali b r e z n a g l a s n e in d a l j š e
ali popolne. Prve nam rabijo sploh v govoru in pisavi, druge
pa le:
a) v začetku stavka; na pr. Njemu se moraš potožiti, ki ti
je v stanu preložiti. (N. pr.) — Tebe bom po smrt poslal. (N. r.) —
Sebi seješ, sebi zanješ. (Pr.)
b) kadar se zaimek poudarja, zlasti pri kakem nasprotju,
ali če ima kak prilastek pri sebi; na pr. Denar le ti imej, pa glej,
da tebe denar imel ne bode. (N. pr.) — Kdor tebe s kamenom, ti
njega s kruhom. (N. pr.) — Danes meni, jutri tebi. (Pr.) — Po-
prašaj njega samega! — Veruj meni, ki sem tvoj prijatelj!
c) za p r e d l o g i ; le v tožilniku stoji za jednoz l ožn imi
predlogi rajši prvotna oblika me, te, se namesto mene, tebe, sebe;
na pr. Težko meni brez mene. (N. pr.) — Kdor ni z menoj, ta je
zoper mene. (Met.) — Vsak ima prste k sebi obrnjene. (N. pr.) —
Ko bo Pegam šel nad te. (N. ps.) — Vsak naj za se skrbi. —
Mimo mene; od tebe; do njega; brez njiju; izmed njih.
Opomba. 1.
Za predlogi: črez, na, nad, po, pod, pred, skoz, v in za stoji
pogostoma prvotni moški tožilnik i, ki mu spredaj zavoljo zevi n (en) priraste
in ga v
j
izpremeni, kakor črezenj, nanj, nadenj, ponj, predenj, skozenj, vanj,
in zanj, zraven: črez njega, na njega, nad njega itd. Tako tudi: name, nate,
