224
Opomba.
Kadar bi trebalo kdor postaviti v s v o j i l n i rodilnik, govorimo
sploh: cigar; na pr. V čigar srcu gospodari hudobno poželenje, ta ne bode ne
dobro govoril, ne dobro delal. (Met.)
6. O nedoločnih zaimkih.
§ 321.
Nedoločni zaimki so po svoji rabi samostalniki ali
pridevniki; sicer si pomni sledeče:
a) Nedoločni zaimki, sestavljeni z ne, kažejo na osebe in
reči, ki v resnici obstoje , pa jih še ne poznamo ali nočemo ime
novati. V bolj splošnem, nedoločnem pomenu (irgend jemand, ir-
gend etwas) nam rabijo kdo, kaj, kak namesto nekdo, nekaj, nekak
itd. Na pr. Nekateri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri dre
vesu. (N. pr.) — Vsak človek je tak, kakorsnega je Bog dal; vsak
ima nekaj nad seboj. (Levst.) — Včasi se vržejo otroci po kom iz
bližnje rodovine. (Cegn.) — Kdor očetu ali materi kaj vzame, pa
pravi: ni greh, tovariš tolovajev je tak. (Ravn.) — Z marsikaterim
starčkom in z marsikatero staro materjo pojde kak drag košček do-
movimtva v tihi grob. (Tom.)
b) Za nemški a l i , g e s ammt , ganz , lat. omni s , t o t u s ,
cunc t u s , nam služi ves, vsa, vse; na pr. ves svet, vsa vas, ves
narod, vsi ljudje; ves dan (den ganzen Tag), vso noč; ves teden,
vse leto; na ves glas, na vse zgodaj. — Ves nedolžen je. — Koren
vsega hudega je lakomnost. (Met.) — Na vsem svetu vse dobiš. (N. pr.)
Manj pravilen je v tem pomenu pridevnik: cel, cela, celo, ki
pomenja po pravem le to, kar v nemščini ganz , u nv e r s e hr t ,
in v latinščini i n t e g e r ; na pr. Kupica se ni ubila, ampak je še
cela. — Hleb ni več cel, pa je se ves. — Po celem snegu gazi po
zimi lovec. — Celo uro čakati (eine volle Stunde warten); tri cele
dni in noči; cel dan (einen ganzen Tag); celo noč (eine ganze Nacht).
c) Nemški nedoločni zaimek man izražamo v slovenščini
na različen način:
1
. s p ov r a t n i m z a imkom se (nikdar sebe); na pr. Kjer
se lahko pridela, tam se malo dela. (N. pr.) — Ni gršega na tem
svetu, kakor če se kaj da, potlej pa očita. (Levst.) — On se ime
nuje = er wird genannt, man nennt ihn; on sebe imenuje = er
nennt sich.
2
. s prvo ali t r e t j o mno ž i ns ko osebo v tvorni dobi,
kadar pomenja toliko, kakor mi ali ljudje; na pr. Kakor smo
sejali, tako bomo želi. — Novo vino devajo v nove mehove. (Met.)
