Slovenska slovnica 1900 - page 229

229
zgodnji, vrhi se za Prago že modrijo, in za vrhi šolnini vzhod se
jasni. (Levst.)
d) dejanje ali stanje, ki se od časa do časa, v stanovitih
obrokih ponavlja (p o n a v l j a l n i s e d a n j i k ) . Rabijo nam v
ponavljalnem sedanjiku n e d o v r š n i k i in d o v r š n i k i ; ti, kadar
pripovedujemo, kako se godi večkratno dejanje hip za hipom,
vsakokrat posebej, oni p a , kadar se dejanje vedno ponavlja.
Na pr. Priden kmet vsak dan zgodaj vstane, potim se hitro umije,
obleče, živini položi, pa se poda na svoje delo. (Navr.) — Ah srečni,
ki jih združena molitev v velikih urah zbira v hiši božji ! (Cegn.)
e) dejanje ali stanje, ki je že p r e t e k l o in se pomakne
iz preteklosti v sedanjost, da se nam takorekoč pred očmi raz-
snuje, kar izražamo z n ed ov r š n imi in dov r š n i mi glagoli
( p r i pove dn i ali h i s t o r i č n i s edanj i k ) . Na pr. Na konjiča
brzo prhnila, ko ptica daleč zdaj drči, kjer šator turški mi stoji.
V šatore dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog. (N. ps.) —
Kraljica je čakala bele zore. Nastane šum in trkanje po gradu, na
uho nam bijejo mnoga kladiva; menili smo, da so rešitelji. Up
nam miga, življenja sladka želja se prebuja vnovič z močjo ne­
skončno, zdaj vrata se odpro — noter stopi sir Pavlet in oznani,
da tesarji postavljajo pod nami smrtni oder. (Cegn.)
f ) p r i hodn j e dejanje v obliki sedanjega časa, z d o v r š ­
nimi glagoli v odvisnih in neodvisnih stavkih, z n e d ov r š n i mi
samo v odvisnih ( s e d a n jik s p r i h od n j i k o v im pomenom).
Na pr. Kdaj vstaneš od svojega spanja? (Dalm.) — Kam pobezim
pred tvojim obličjem ? (Ravn.) — Če tebe, ptica, ujamemo, vse perje
tebi vzamemo. (N. ps.) — Volk se je zarekel, da ne kolje več jagnjet.
2. Prihodnji čas.
§ 326. P r i h o d n j i č a s ali p r i h od n j i k zaznamuje v
prihpdnjosti trajajoče ali v prihodnjosti dovršeno dejanje ali stanje.
Zato rabijo prihodnjiku n e d o v r š n i in dov r š n i glagoli, po­
slednji prav kakor v stari slovenščini pogostoma že v sedanjikovi
obliki, zlasti v odvisnih stavkih (gl. §
3 2 3 ., 2.
a).
Prihodnji čas nam rabi, kadar naznanjamo:
a) dejanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti godilo ali v
prihodnjosti trajalo, kar dopovedujemo vselej z n e d ov r š n i mi
glagoli (navadni fu tu rum); na pr. Molila bom rožni venec,
srelen bode boja konec. (N. ps.) — Mehko sta si postlala, mehko
I...,219,220,221,222,223,224,225,226,227,228 230,231,232,233,234,235,236,237,238,239,...296
Powered by FlippingBook