235
pr. Bodi len ali priden, nič mi ne pomaga. (Met.) — Govori, ali
ne govori, mi ti ne verjamemo.
§ 334. Z velelnikom velevamo t r a j n o s t ali d o v r š i t e v
dejanja ali stanja; zato nam rabijo v trdilnem velelniku n e d o
v r š n i in d o v r š n i glagoli, ker si mislimo dejanje, katero uka
zujemo, trajajoče ali dovršeno. Na pr. Moli in delaj! (Pr.) —
Opasujmo uma svetle meče! (Cegn.) — Precej mu plačaj, kdor ti kaj
dela. (Ravn.) —Pokoplji moje truplo, kadar loči Bog mojo dušo. (Ravn.)
V n i k a l n em v e l e l n i k u nam služijo praviloma n e d o
v r š n i glagoli, to pa zato , ker se ovira pri prepovedi že po-
s k u š n j a , kolikor bolj dokončana izvršitev kakega dejanja. Na
pr. Ne prisegaj po krivem, izpolni pa svoje prisege! (Met.) — Kadar
hočeš kaj posloveniti, ne sloveni po besedi, temveč po misli, jedro
vzemi, lupino slovensko ogrni! (Slom.) — Ne prodajaj kože, dokler
medved v brlogu tiči. (N. pr.) — Nikar praznih besed ne razdirajte!
(Levst.)
Opomba. 1.
Namesto trajnih glagolov nam služijo v nikalnem velelniku
opetovalniki; zatorej se govori in piše: idi — ne hodi, nesi — ne nosi, vedi
— ne vodi, pelji — ne vozi, ženi — ne goni; reci — ne govori, povej — ne
pravi, poglej — ne gledaj itd. Na pr. Ne hodi na turško mejo drobnih rožic
trgat! (N. ps.) — Ne nosi zamere v svojem srcu! (Slom.)
2. Dovršniki v nikalnem velelniku so zelo redki; navadno nam rabijo le
tedaj, kadar prepovedujemo kako po s ame z no dejanje, posebno če se je že
začelo vršiti. Na pr. Ne daj se hudemu premagati, ampak premagaj hudo z
dobrim! (Met.) — Ne prevzemi se v dobri sreči, niti se ne ponižaj v nesreči!
(N. pr.)
D. O d e l e ž j i h .
1. Nedoločnik.
§
3 3 5
. Ne do l o č n i k kaže dejanje brez vse določbe po
osebi, številu, času ali naklonu. V nedoločniku nam služijo po
kakovosti dejanja dov r š n i in n e d ov r š n i glagoli.
Nedoločnik nam rabi:
1
. kot o s eb ek , zlasti pri pomožnem glagolu sem, biti; na
pr. Dajati je slajše nego jemati. (N. pr.) — Le otroka ga videti, mu
že veselje dela. (Ravn.) — Z mnogimi težavami se nam je boriti. —
Boga ljubiti, je najlepša modrost, Boga se bati, korenina modrosti.
(Ravn.)
2
. kot p r e dme t , in sicer:
a) pri g l a g o l i h n e p o p o l n e g a pomena, kakor hoteti,
želeti, moči, morati, smeti, začeti, končati, nehati, znati, dati, slišati,
