243
4.
tudi, pa t ud i (etiarn — auch) prideva prejšnjemu reku
nekaj sorodnega ali podobnega; to pa velja včasi tudi o besedici
še in i. Na pr. Strašna je smrt hudobneža; tudi njegovo življenje
je polno grenjav. — Dali so knezi veliko zlata, srebra in žlahtnih
kamenov v sklad, pa tudi brona in železa je bilo mnogo v njem. (Ravn.)
V nikalnem stavku nam rabijo: t ud i ne, in pa ne, ali
še bolje: n i t i ; na pr. Ne zakrivajte svojih potov pred Gospodom,
niti misel v vasem srcu mu ne ostane zakrita.
5. ne le (ne samo) — ampak tudi; ne s amo (ne le) —
t emve č t ud i , i — i (non solum — sed etiam, et — et; nicht
nur — sondern auch, sowohl — als auch) kaže, da velja rek za
vse člene v jednaki meri; na pr. Smrt ne pokosi le starosti, ampak
ona postreli tudi mladino. (N. pr.)
V nikalnem govoru nam služijo: ne — ne, n i— n i, n i t i
— n i t i (nec — nec; weder — noch); na pr. Ne bodo obstali ne
hudobniki pri sodbi, ne grešniki se ne bodo opravičili v svetu pra
vičnih. (Ravn.) — Niti bodi med, niti bodi jed (strup). (N. pr.) —
Niti nam dokaže, kdor preveč dokazuje, niti mu verjamemo, kdor
se pridusuje. — Nisem ga ni videl, ni poznam ga ja z . (Podg.)
Opomba. 1.
Kadar naznanjamo, da se nekaj ne samo ni zgodilo, ampak
da se je še kaj hujšega storilo, tedaj nam služijo: ne kar, nikar, nikar pa, ne
pa kar (nicht einmal, um so weniger, geschweige denn); na pr. Š e jesti ni kaj,
ne pa kar bi se mi lepo oblačili. (Podg.) — Tega kamena nikdo ne vzdigne,
nikar pa da bi ga ti nesel. (Levst.)
2. Kadar imata ne le — temveč tudi skupen dopovedek (v skrčenem
stavku, gl. § 356.), tedaj devamo glagol p red n i k a l n i c o , ker se ne zanikuje
dejanje; na pr. Zgodovina nam kaze ne le lepa in slavna dela, temveč t u d i
strasti in hudobije. (Krivo hi bilo: Zgodovina nam ne kaže le lepih in slavnih
del, temveč t udi ...). — Slavni možje pospešujejo blagor človeštva ne le z be
sedo, temveč tudi z dejanjem. — Lepe vzglede materinske ljubezni najdemo ne
le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih.
6
. potem, n a t o (dann, hierauf) priklepa dejanje, ki nastopi;
na pr. Ne hvalite sami sebe, potem vas bodo drugi hvalili.
Vrstilne moči v časovnem zmislu so tudi: dalje, najprvo,
naposled, poslednjič, nazadnje itd.; na pr. Vse je zapravil, naposled
mu le se ostane beraška palica.
7. vrh tega, mimo t e g a (uberdies, außerdem, dazu) pri
deva prejšnjemu stavku drug važnejši rek; na pr. Lažnivcu nikdo
ne verjame; vrh tega so lažniva usta tudi Bogu v zameri.
§
349.
Priredno-zloženi stavki so deli jedne, obsegajoče
jih misli; vežejo se s p r i s l o v i : včasi — včasi, nekaj — nekaj.
16
*
