247
3. sicer (denn sonst, widrigenfalls) nam rabi, kadar izreku-
jemo nasprotje tega, kar se godi; na pr.
Ne delajte svojih dobrih
del pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri
svojem očetu.
(Met.)
— Le brž, sicer bode druga.
(N. r.)
Jednakega pomena je tudi drugače in inače; na pr. Poboljšaj
se, drugače ne bode prida iz tebe.
D. Sklepalno priredje.
§ 355. Sklepalno (konsekutivno) priredje imenujemo tisto,
v katerem obsega drugi stavek to, kar se da sklepati iz prvega.
V sklepalnem priredju nam služijo s k l e p a l n i v e z n i k i :
torej, zato, radi tega, tedaj itd.
1
. torej, z a t o r e j , z a t o , z a t e g a v o l j o , z a t e g a d e l j ,
po tem t akem, r a d i t e g a , z a r a d i t e g a (propterea, qua-
propter, itaque — deshalb, deswegen, darum, demzufolge, folglich)
naznanja posledek, ki izvira ali se sklepa iz prednjega reka;
na pr. Slaba tovarišija izpridi dobro zadržanje; zatorej ne zahajaj
med slabe tovariše. (Slom.) — Izkušnjave so povsod; torej bodi
vedno pazen, da vanje ne zabredeš.
2
. tedaj (igitur, ergo — daher, darum, demnach, also) nam
služi, kadar naznanjamo to, kar izhaja iz prednjih rekov kakor
iz svojega vira; na pr. Tako iz malega stvar nastane velika in
slavna; volja se vzbudi tedaj, truda ne stražite se! (Kos.) — Lju
bezen božja se v ljubezni do bližnjega pokaže kakor v svojem iz
delku ; tedaj jedna brez druge ne more biti. (Met.)
Skrčeni stavek.
§ 356. Kadar imajo priredno-zloženi stavki jeden ali več
Stankovih členov v spolovini, tedaj jih lahko uberemo v ožjo
celoto ali skrč imo , ako skupni s t a vkov člen le enkrat
izrazimo. Vsak skrčeni stavek se da razvezati v stavke, iz ka
terih je nastal.
Na pr.
Kmet dela z roko, a gospod z glavo,
je s kr čen s t avek , ki je nastal iz p r o t i vne g a p r i
r ed j a s skupnim dopovedkom:
Kmet de l a z roko, a gospod de l a z glavo.
