257
Opomba.
1.
Včasi nam služi v tem pomenu tudi kot ali kakti; na pr.
Bolj skrbe včasi drugi ljudje za nas, kot skrbimo mi sami zase. — Resnična
presodba bodi tebi ljubša, kakti je lažniva pohvala. (Slom.)
2. Čestokrat nahajamo namesto popolnega primerjalnega stavka s k r a j
š a n i s t av ek (goli primer); na pr. Kakor senca ginejo naši dnevi (= kakor
senca gine, tako ginejo naši dnevi). (Ravn.) — Človek se med ljudmi obrusi,
kakor kamen po svetu. (N. pr.)
§
8 6 6
. Primerjalnim stavkom prištevamo tudi r a zme r n e
(proporcijonalne) stavke, ki kažejo mero, po kateri se dejavnost
vekša ali manjša. Za vezi nam služijo:
1
. čim — tem (quo — eo; je — desto); na pr. Čim više
kdo stoji, tem niže more pasti. (N. pr.) — Čim više solnce vzhaja,
tem bolj gasnejo zvezde na nebu.
2. če, k o l i k o r (više, niže) — tem, t o l i ko (više itd.); na
pr. Če je više vstajalo solnce, bolj so se množile megle. (Cegn.) —
Če je starša trta, toliko boljšo kapljico da. (Levst.)
3. več ko, manj ko — več, man j , t o l i ko več itd.;
na pr. Več ko je lažnikov, laže zveš resnico. (N. pr.) — Večja ko
je družina, večja je tudi ljubezen med njo. (Slom.)
4. Posledični stavki.
§ 367. P o s l e d i č n i (konsekutivni) stavki naznanjajo po-
sledek ali učinek glavnega reka, v katerem stoje ali se morejo
v mislili dodati besede: tako, toliko, tako zelo itd.
Posledične stavke veže z glavnim stavkom ve zn i k da;
na pr. Zaskrtne podkev, zapraši, da pesek in ogenj se kadi. (N. ps.)
— Nobena zver ni tako dobra, da ne bi bila včasi tudi zla. (Cegn.)
— Nič na svetu ni tako skrito, da ne bi s časom postalo očito. (N.
pr.) — Zakon prirode je tak, da iz malega raste veliko. (Kos.) —
Na svetu se le prerado zgodi, da cvenk pravico prevpije. (N. pr.)
Opomba.
Večkrat nahajamo p o s l e d i č n i veznik da v okrnjenih rekih:
Toliko (tako), da nikoli tega (wie nie zuvor); toliko da (kaum); da = toliko
časa, da (bis); prej (poprej) da (hevor). Na pr. Toliko da sem se ga dotaknil
(kaum beruhrte ich ihn), pa je že zakričal. — Čakaj, da pride (bis er kommt).
— Mogla umreti ni stara S ibila, da so prinesli j i z doma prsti. (Preš.) —
Poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo. (Levst.)
5. Vzročni stavki.
§ 368. Vz r očn i (kavzalni) stavki naznanjajo vzrok de
janju v glavnem stavku; začenjajo pa take stavke:
Slovnica. 8. izd.
17
