265
hišo, kjer je le robida omah imela, orehovo drevo, da se ti v njegovi
senci otroci igrajo; na tvojo besedo ti trn hruško rodi, jabolko se
ti čudo na lesniki debeli, pridelana kapljica vinca te v Gospodu
veseli. (Vrt.)
§ 376. Posebna vrsta množno-zloženih stavkov je se-
s t a v j e ali per i j oda .
Perijoda je obsežna, umetno sestavljena skupina glavnih in
odvisnih stavkov.
Perijoda ima dva d e l a ( p r o r e k in po r ek ) , ki se na
našata drug na drugega ter skupno tvorita jednotno, zaokroženo
celoto. Prorek je poreku p r i r e d e n ali p od r e d e n ; p r i r e d j e
je večinoma p r o t i vno ali vzročno.
Vsak del perijode obsega navadno po več p r i r e d n i h
s t a v k o v a l i man j š i h pod r e d i j , ki se č l en i p e r i j o d e
imenujejo. Po številu členov v jedni polovici delimo perijode v
dvo-, t ri -, š t i r i - in v e č č l en s ke .
Obširnejše člene loči drug od drugega podp i č j e , prorek
od poreka pa v mnogočlenskih perijodah d v o p i č j e.
Vsaka perijoda bodi v obeh delih jednakomerna, lahko pre
gledna, popolna in blagoglasna.
1
. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, ko mine cvetlica za
cvetlicoj ko pade list za listom: tedaj se začno zbirati po ledinah
in zvonikih ptičja krdela. (Erj.)
2. Ah mili deček, ko prideš na prod življenja med krnice in
pečine, ko bodo valovi ladijo tvojega življenja premetavali: spominjal
se bodeš tihega pristana, od katerega si odplul. (Cegn.)
3. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo,
kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje
mreže: črez malo dnij tam rožice zacveto, živina se pase, kosec
brusi koso svojo. (Lik.)
4. Na bregu stojim in v morje strmim; pod mano srdito valovje
rohni ob kamenito bregovje; do neba praši se megleni dim, v obraz
mi brizgajo pene od skalnate stene: a stena skalna ostane stalna, in
jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem. (Greg.)
5. Srdit človek izgubi božjo podobo, zakaj vse božje opravilo,
ravnanje in delo je krotko, in on ne more srdit biti; srd človeka
oslepi in ogluši, da dobrega tolaženja ne more poslušati; srd in jeza
je že tako v obče med ljudi prišla, da je ne drže za greh, ki člo
veka pripravi ob zdravje in ob dušo: odpri torej oči, in pameten
