261
sprengte sogleich davon, ohne dass es ihm jemand befohlen hatte = kar odjahal
je , čeravno mu nikdo ni veleval.
3. s pogojnimi vezniki: če, ako, da; na pr. Gehet niemals zu Tische, ohne
fruher das Tischgebet verrichtet zu haben = ne sedajte za mizo, da (če, ako)
niste prej odmolili.
4. s posledičnim veznikom: ne da (= ne tako, da); na pr. Er gieng, ohne
sich etwas aufgehalten zu haben = šel je, ne da bi se bil kaj pozamudil.
5. s sedanjim p r i s l o v n im d e l e ž n i k om ; na pr. Ihr beleidiget ihn,
ohne es zu wollen und zu wissen = žalite ga nehote in nevede. — Wir trugen
das Gold in den Handen, ohne dass wir es versteckten = v rokah smo nosili
zlato, ne skrivaje ga. (Navr.)
6. s preteklim g l a g o l n i m de l e ž n i k om; na pr. Er entfernte sich, ohne
ein Wort gesprochen zu haben = odšel je, ne izpregovorivši besedice (= ne da bi
bil izpregovoril besedico). (Navr.)
7. s predlogom brez v zvezi s samostalnikom; na pr. Er lebt, ohne zu
sorgen = živi brez skrbi. (Navr.) — Sie arbeiten, ohne zu rasten = delajo brez
opočitka.
B. Nemški a n s t a t t d a s s , a n s t a t t zu, slovenimo radi tako-le: An-
statt die Wahrheit zu sagen, verstummten sie = ne da bi resnico povedali (krivo
je: namesto da bi . . . ) , kar obmolknili so. (Met.) — Anstatt mit dem alten
Vater Mitleid zu haben, verspottet er ihn = ne da bi usmiljenje imel s starim
očetom, še oponaša ga. (Ravn.) — Ne da bi očetovo zmoto prikril, raztresa ga še
(še le raztresa ga). — Ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki.
G. Nemški g e s c hw e i g e denn, g e s c hw e i g e d a s s , g e s c hw e i g e
denn da s s , slovenimo z zvezo ne da, ne p a d a; na pr. Ne da bi ga pozdra
vil, še pogledal ga ni (er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn ge-
grußt). — Ne da bi mu bil pomagal, še bežal je. — Še videl ga nisem, ne pa
da sem (bi bil) govoril z njim.
Skrajšani stavek.
§ 373. Kadar služi glavnemu in odvisnemu stavku t a i s t i
o s eb ek , ali kadar se o dv i s n i k o v o s ebek n a n a š a na kako
drugo besedo v glavnem stavku, tedaj lahko združimo odvisnik z
glavnim stavkom v kračjo celoto s tem, da izpustimo osebek z
veznikom vred, glagolni dopovedek pa preobrazimo v deležnik.
Take stavke imenujemo s k r a j š a n e s t avke . Skrajšani stavki
imajo i s t o v e l j a v o kakor odvisniki.
S pomočjo deležnikov k r a j š amo :
a) p r i l a s t k o v e in p r e dme t ne odvisnike z oziralnikom
ki, kateri. Če se godi dejanje odvisnega stavka v istem času,
kakor v glavnem stavku, nastopi p r i d e vn i s e d a n j i , če pa je
