262
že minilo, g l a g o l n i p r e t e k l i deležnik; v trpnem pomenu služi
t r p n o - p r e t e k l i deležnik za sedanjost in preteklost.
Deležnik se ravna v sklonu, spolu in številu vselej po tisti
besedi, kateri je bil odvisnik v pojasnilo dodan.
Na pr. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj, lesketajočih se
(= ki se lesketajo) po zeleni njihovi obleki. (Cegn.) — Dim se bliža
dolinam tem, pokojno se živečim (= ki pokojno še žive). (Kos.) —
Prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega (= ki je ležal) na postelji.
(Met.) — Sedečim (= tistim, ki so sedeli) v smrtni senci je luč
prisvetila. (Met.) — Poboljšavšega se (= tistega, ki se je poboljšal)
nikar ne zaničuj in ne očitaj mu grehov! (Ravn.) — Vino, po
meri pito (= ki se po meri pije), je za priletne ljudi, kar je mleko
otrokom. (Slom.)
Opomba.
Če je dopovedek samostalno ali pridevno ime, izpade z oziral-
nikom tudi pomožnik; na pr. Kratici in krepki so slovenski pregovori in pri-
slovice, žlahtnim jagodam v kiti govora podobne (= ki so podobne. . .). (Slom.)
— Človek ima veselje, ko vidi bučele, marljive delavke (= ki so ...), ves božji
dan letati iz ula, pa zopet v ul. (Cegn.)
b) p r i s l o v ne odvisnike č a s a , n a č i n a in vz r oka . Po
odpahnjenem vezniku preide dopovedek, če je dejanje odvisnega
reka istočasno z glavnim stavkom, v s e d a n j i p r i s l o v n i , če
je pa že preteklo, v g l a g o l n i p r e t e k l i deležnik. Namesto
prislovnega sedanjega deležnika nam rabi tudi p r i d e v n i , ki
pa ostane večjidel neizpremenjen.
Na pr. V razoru grede (= ko gre), naj se sveti lemež. (Šub.)
— Ljudje silijo dalje in dalje, vedno hrepeneč (= ker hrepenijo) po
višjem in višjem. (Vrt.) — Turki so po deželi razsajali, sežigajoč
(= tako da so sežigali), česar se je iskra lotila, ter pokončuje in
more, kar se je gibalo. (Trd.) — V sinjem zraku se ziblje drobni
škrjancek, žvrgolec navdušen slavospev stvarniku. — Sveta jeza prime
človeka, videčega (= ko vidi), da se svet ne ravna po dobrih naukih.
— Odmetavši (= ko je odmetal) sulice, sežnja dolge, v beg je tekel,
kdor je teči mogel. (Levst.) — Usekavši (= ko je usekal) vsak svojo
vejo, gredo urno za njim. (Ravn.) — Al’ te huda je razrila burja,
vsuvši (= ko je vsula) točo iz nebes širokih, oplaknivši (= ko je
oplaknila) glave gor zelenih, izplaknivši zlatopesko glino ? (Levst.)
— To izrekši (= ko je to izrekel), se poravna nazaj na postelj in
umrje. (Ravn.)
Opomba.
1. Pri nekaterih pridevnikih, kakor dolžen, vreden, zmožen, pre
dober, len itd. (gl. § 335. 2. 6), stoji namesto p o p o l n e g a p r e dme t n e g a
