266
išči pota h krotkemu življenju, zakaj teh krotkih je nebeško kra
ljestvo.
(Kast.)
6
. Kakor mora slikar natanko poznati vse lastnosti barv, ka
tere so mu pripomoček, da utelesi svoje ideje, da mu ne odreko,
kadar hoče ustvariti luč ali senco, človeško lice ali zvezdovito nebo:
tako mora pesnik v oblasti imeti jezik, svoje jedino umetniško
orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi bil zrastel
z njima.
(Strit.)
7. Ko se na nebu kopičijo pogubonosni oblaki, ki hitro zavi
jejo solnce v svoj temnosivi plašč; ko se vžiga blisk za bliskom in
preti vžgati pohištvo ubogemu zemljanu; ko se pripogibajo vrhovi
dreves pred besnečim viharjem skoro do tal; ko trepeče vsak klas,
vsaka vejica, vsaka trta pred pogubnim ledenim zrnjem: tedaj sklepa
kmet pobožno roke, proseč dobrotljivega Boga, naj bi odvrnil od
doma in polja nesrečo.
O razpostavi besed in stavkov.
§ 877. Veliko je ležeče na tem, v katerem redu se vrste
besede v stavkih druga za drugo, kajti na to se opira jasnota
in lepoglasje vsakega jezika. Dasiravno je naš jezik v tem oziru
posebno gibčen, vendar se prilega tudi slovenščini najbolje tista
razpostava besed, katera se najože ujema z naravo in z zakoni
našega mišljenja.
Po prečudni mnogoterosti naših mislij in čutov, katere je
treba kolikor mogoče po vsej bistvenosti razodeti z besedami, se
ravna tudi različnost v razpostavljanju posameznih besed v stavku.
Red, v katerem vrstimo besede, je dvojen: naravni in
umetni . N a r a v n e g a reda se držimo, kadar vrstimo besedo
za besedo, kakor se rodi misel za mislijo v naši duši; kadar pa
hočemo na kak posamezen člen obrniti čitateljevo pozornost, tedaj
razpostavimo besede po ume t nem redu ter jih vrstimo po njih
važnosti v govoru. Najimenitnejše je prvo mesto, potem zadnje;
najmanjše veljave v stavku je sreda.
A. V prostem stavku.
§ 878. Kar se tiče n a r a v n e g a reda besed v p r o s t em
stavku, je treba pomniti:
