271
7. Besedica naj (= nehaj, gl. § 193., op.
2
.) še kaže svoj pr
votni glagolski značaj v tem, da stoji lahko na prvem mestu v
stavku; na pr. Delo smo danes storili, n a j se vsa vas veseli!
(Slom.) — Naj bi se bil rajši učil, pa ne lenaril!
Sredi glavnega stavka stoji naj navadno pred naslonico,
čestokrat pa tudi za njo; na pr. OAdrija, kako n a j te objame,
kako n a j te poljubi pogled moj! (Kette) — Lahko pa bi tudi
rekli: OAdrija, kako te naj objame, kako te naj poljubi pogled moj!
§ 380. Po umetnem redu se vrste besede:
1
. Dopovedek stopi pred osebek, in za njima se porazvrste
ostali stavkovi členi; na pr. Popotniki in gostje smo na zemlji
(Ravn.) — Velik dar božji je materin jezik. (Slom.) — Prestrašna
korenina vsega zla je pohlep. (Slom.) — Otrpnili so udje mi in
sklepi (Preš.) — Raztrgane so niti naše zveze. (Cegn.) — Ne vžge
se ogenj brez drv. (N. pr.) — Letal visoko, padel globoko. (N. pr.)
— Ne pečaj se s hujšim od sebe! (N. pr.)
2
. Pridevnik, ki stoji v navadnem redu pred samostalnikom,
se dene zanj, samostalniški prilastek pa predenj; na pr. In vzame
sabljico ostro in kakor solnce tak svetlo. (N. ps.) — Dajte zobati
pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele. (N. ps.) — Srebrn las je
starosti kras. (N. pr.) — Molitev je vsake krščanske hiše najboljša
varhinja. (Slom.) — Najlepša sreča je v naročju božjem. (Kos.)
3. Kadar se opira glavna misel na dopolnila ali prislovna
določila, stopijo predmeti ali prislovi na prvo mesto; napr. Stare
smrt pokosi, mlade postreli. (N. pr.) — Svetu pokažite lik domače
navade in misli! (Kos.) — Na domačem pragu se petelin lahko
repenči (N. pr.) — Med cvetje se skrivajo tudi strupene kale. (Napr.)
— V hudi nevarnosti spoznamo zvedenega brodnika. (N. pr.)
4. Besede, ki prav za prav vkup gredo , se češče poraz-
maknejo po drugih stavkovih členih; na pr. Mrak ovije zemljo
teJnen. (Kos.) — Gradove varvaj zidane. (N. ps.) — Život mi vzemi
in glavo! (N. ps.) — Skalnih vrat razdene se trdnjava. (Olib.) —
Pila mrzlo bom vodo, ki v črni gori se dobo. (N. ps.) — Kratke
rele vsem skrivaj besede. (Levst.)
5. Pomožni glagol, ki stoji po navadnem redu takoj za prvim
stavkovim členom, se pomakne proti koncu ali celo na konec
vsega stavka; na pr. Človek brez vere vere vreden ni. (N. pr.) —
Nobena ptica brez perotja ni, brez orožja tudi jaz ne bom. (N. ps.)
