275
γ
)
Glavni stavki se s p l oh z a č e n j a j o z n a s l o n i c am i ,
kadar stoje za odv i s n i k i . V tem slučaju sledi naslonica prav
za prav, kakor v prostem stavku, za p r v im s t a v k o v i m č l e
nom, katerega tukaj izraža predstoječi .odvisnik. Na pr. Dokler
živi,
se
človek nikdar ne izuči. (Prosti stavek: Vse svoje življenje
se
človek ne izuči.) — Dokler lipa cvete,
j i
ne manjka bučel. (N.
pr.) — Če vlečeš očeta do praga,
te
bodo tvoji otroci črez prag
sunili. (N. pr.) — Ko je Lavdon oblegal Beli grad,
se je
Vega
prvič odlikoval v vojski. (Prosti stavek: Med obleganjemBelega grada
se je
Vega prvič odlikoval v vojski.) — Če je Turek do Slovencev
pridrl,
so ga
pognali, da so komaj nekateri razbojniki unesli
svoje pete. (Vodn.) — Kadar bom te bukve zbral,
bom
kmalu
druge dobil (skrajšani stavek: Te bukve zbravši,
bom
kmalu druge
dobil). (Eavn.)
Opomba.
Temu besednemu redu pa se slovenski pisatelji radi izognejo na
ta način, da p o s t a v i j o na prvo mesto v glavnem stavku kak ka z a l n i k ,
ali pa kako d r u go n a g l a š e n o be s edo v stavku. Čestokrat začenja glavni
stavek tudi dop ovedek s am, zlasti kadar je n a g l a š e n , posebno rad v v e
l el n iku. Na pr. Inu v tem, kadar on po potu gre, p r i g od i l o se je. (Trub.)
— Kadar srd človeka popade, t ako j e več nespametni živini podoben kakor
človeku. (Kast.) — Če je B al Bog, p r i m i t e se B ala! (Ravn.) — Če se talenti
srečno in zdravo razvijejo, p o t em se nam ni bati, da bi zamrlo nase slov
stveno življenje. (Strit.) — Če si sam ne znaš pomagati, j a z ti ne morem
(N. pr.) — Da ni pravega umotvora brez lepe ideje, to se ume ob sebi. (Strit.)
— K ar se ni, še do zdaj nabralo narodnega blaga, p o s l e j se ne bo dobilo
več dosti izvirnega. (Levst.) — Če se stvar malo tanje pregleduje, v i d i se
kmalu, da ima nabiranje narodnega blaga veliko veljavo. (Strit.) — Ako si
ne moreš sam pomagati, p o i š č i si pomoči drugod!
c) Kadar je odvisnik v t a k n j e n med g l a v n i s t a v e k ,
tedaj z a č e n j a n a s l o n i c a drugo po l ov i c o glavnega stavka.
Tudi v tem primeru stoji naslonica za p r v im s t a v k o v i m
č l enom, ker predstoječi odvisnik izraža le p r i l a s t e k ali kako
f i rugo p o j a s n i l o p r v e g a s t a v k o v e g a č l e n a . Na pr.
Zakon, ki se primerno razglasi,
je
vezalen za ves narod. (Prosti
stavek: Primerno razglašen zakon
je
vezalen za ves narod, ali:
Zakon, primerno razglašen,
je
vezalen za ves narod. — Misli, ki
odleti,
se ti
težko povrnejo. — Rodove, ki nimajo ne prave vere,
ne nauka,
boš
težko ločil od živine. (Slom.) — Slovenci, ki žive po
gornji Savski dolini,
so se
od nekdaj odlikovali po svoji krepki
postavi. (Prosti stavek: Slovenci po gornji Savski dolini
so se
od
nekdaj . . .). — Strast, ki ima človeka v oblasti,
se mu
pozna
18
*
