279
Večkrat manjka trohejskemu stihu zadnji kratki zlog. Taki
stihi so nepopo l n i ali k a t a l e k t n i , dočim stihe s popolno
zadnjo stopico popo l ne ali a k a t a l e k t n e imenujemo
(xaralrj-
S,
prenehljaj). Na pr.
J az sem gore sin,
Vstopim se na vrh planine,
Bivam vrh planin,
Solnce ravno gori gre ;
Ljubim svobodo,
Z nebotične visočine
Dole in goro.
Se mi daljni svet odpre.
Vilhar.
Valjavec.
V trohejskih stihih se najrajši razodevajo mirna in resnobna
čuvstva. Oni so slovanskim narodnim pesmim najbolj po godu.
V junaških pesmih so peterostopni troheji, takozvani deseterci,
najčešče v navadi. Na pr.
L epa Vida j e pri morju stala,
Ko začenja se na vzhodu j utro,
Tam na produ si plenice prala.
Ves povzdigne se sovražni tabor.
Nar. pes.
Levst.
Rano Marko kraljevič napoti
Se v nedeljo pred žarečim solncem
Pokraj morja v urvino planino.
Srbska nar. pes.
2. T r o h e j s k o - d a k t i l s k i stihi se ubirajo iz trohejskih
in daktilskih stopic, ki se v večstopnih stihih rade menjavajo
druga za drugo. Oh koncu stiha manjka čestokrat trohejski
stopici kratki nenaglašeni zlog (nepopoln stih). Na pr.
Srce trepeče
o d hrepenenja,
V šumni vrtinec
Sili življenja.
Jenko.
Ladija meni domovje,
Polje neskončno morje ;
Klasi rumeni valovje,
Kadar ga žarki zlate.
Prišla bo zima, prišla bo smrt,
Trnje mi bode j amo skopalo;
Kril bo gomilo biserni prt,
V sladkem počitku truplo ležalo.
Cegnar.
Umek.
