286
4
. N i b e l u n š k a k i t i c a šteje štiri šesterostopne jambske
stihe z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico. Odmor sredi vrste
deli stih v dve polovici. Rima je aa bb. Na pr.
U
–U– U– U || U– U– U–
Na grobljo, ki prerašča jo mah že mnogo let,
Še dan današnji hodi se studna kača gret;
Kdor sreča j o, se vrne, pobegne mahoma,
Da srce groze tesno
mu komaj sopsti da.
Svetličič.
§ 394.
Razen teh domačih in tujih kitic nam še čestokrat
rabijo d i s t i h i in razne k i t i c e s t a l n i h l i r s k i h ob l i k ,
kakor so: s one t , g l o s a , g a z e l a , k a n c ona, t enc ona ,
t r i o l e t ; o teh glej Slovensko čitanko za V. in VI. razr., str.
6
.
in str. 252.-259.
Redkoma se rabijo v slovenskem slovstvu Horac i j eva me
r i l a , kakor so na pr. s a p f i š k a , a s k l e p i j a d s k a , a l k e j s k a
kitica, o katerih nas vsaka izdaja latinskega pesnika dovoljno
pouči. Primerjaj na pr. sapfiško kitico, v kateri je zložil A. Umek
pesem „ Ve k ov i t o s t č l o v e š k i h de l “, ali J. Kr sni k „Lj ubav
do d oma “ (gl. Slov. čitanko IV., str. 152. in 177.)
Kar živi človeštvo na zemlji,
Pičlo časa mero spoznava;
Stavi pa si v delih nesmrtnost
Z dlanjo in umom.
Umek.
Čuje naj zemlja in nebo visoko
In narodje vsi krog po daljnem svetu,
Da bom, dokler sije mi solnce žarno,
Zvest domovini.
Krsnik.