284
5. p r e t r g a n e (med rimama je vrsta brez rime):
Kolikrat pač pevec poje
x
Tak’ okroglo in ve s e l o ,
a
Pa mu skrivna solza lije
y
Dol na lice ob ledel o.
a
Ledinski.
§ 892. Redkoma nahajamo namesto rime a s on a n c o in
a l i t e r a c i j o v pesmih slovenskih. Asonanca nastane, ako se
jednoisti samoglasniki sredi besed ponavljajo, aliteracija pa, če
se začenjajo besede z jednoistimi soglasniki; na pr.
a) Tebe še gledam,
b) Dan se za dnevom
Ti mi še siješ
Dalje pomika,
Ljnbo in milo,
Leto za letom
Zgodnja danica.
Lahno poteka.
Cegnar.
Hicinger.
Večkrat se pesniki zraven rime poslužujejo še asonance ali
aliteracije, zato da vsebino krepkeje označijo po obliki in glasu;
na pr.
Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče,
Konj se strga, podkve vdar ropoče,
Krokotajo vrani iz prepada.
Levstik.
Namesto posameznih glasov ponavlja slovenščina rajši cele
besede v stihu, večkrat pa tudi po cele vrstice drugo za drugo.
Zlasti je tako ponavljanje priljubljeno v narodnih pesmih (glej
§ 380.
6
.), kar jim daje poseben pevni značaj. Na pr.
Oj stojaj, stojaj, Beli grad,
Stoji mi, stoji poljece,
Za gradom teče rdeča kri,
Polje lepo široko;
Za gradom teče rdeča kri,
Na polju stoji pristava,
Da b’ gnala mlinske kamne tri.
Prelepa nova pristava.
Nar. pes.
Nar. pes.
K i t i c e .
§ 398. Kitice (strofe) so iz dveh, treh, štirih ali več sti
hov v celoto ubrani pesniški odstavki, ki se v taisti sestavi več
krat ponavljajo.
Kitice se ločijo v domače , kakor jih kažejo domače, na
vadne umetne in narodne pesmi, in v t u j e , ki so iz starih kla-
siških in iz novejših tujih slovstev povzete.
