285
a) Domače kitice imajo navadno po četvero, šestero ali
osmero vrstic; včasi je v kitici tudi samo po dvoje ali troje,
včasi pa celo po deset ali še več stihov. Na pr.
Naj pesem umetna,
Cesarske puške pokajo,
Naj merjena bo,
Se turške gospe jokajo;
Nikdar ni prijetna,
Cesarski bombe mečejo,
Ak’ žali uho.
Se Turki ’z grada vlečejo.
Vodnik.
Nar. pes.
Živel sem dolgo časa z vami,
Kje so moje rožice,
Le zopet v roko, grčav les!
Pisane in bele?
Če imam torbico na rami,
Moj’ga srca ljubice,
Ne briši, sestrica, očes;
Žlahtno so cvetele:
Ta ni možak, ta ni za rabo,
Ah, pomlad je šla od nas,
Kdor videl tujih ni ljudij;
Vzela jih je zima, mraz.
Te hribe pustil bom za sabo,
Orožen.
Mogoče mi ostati ni.
Levstik.
b) Iz novejših tujih slovstev se jemljejo včasi v slovenščini
v rabo: t e r c i n a , s t a n c a , de c ima in n i b e l u n š k a k i t i c a .
1
. Te r c i na šteje po troje peterostopnih jambskih stihov
z zapleteno rimo: aba, bcb, cdc itd., le poslednja tercina ima
štiri vrstice z-rimo: x y x y. V tercinah je zložena Prešernova
„Nova p i s a r i j a “ in Uvod h „Krstu pri Savici“. (Glej § 391. 4.)
2
. S t a n c a (ottave rime) je spletena iz osmih peterostopnih
jambskih stihov z rimo: ab ab ab cc. Ta kitica je priljubljena
zlasti v večjih epskih proizvodih; v njej je zložen Prešernov
„ K r s t pr i S a v i c i “ in epska pesem: „ S edem s i n o v “, katero
je zložil Jožef Žemlja. Na pr.
Dnij mojih lepša polovica kmalo,
a
Mladosti leta, kmalu ste minule;
b
Rodila vi ste meni cvetja malo,
a
Še tega rož’ce so se koj osule;
b
Le redko upa solnce je sijalo,
a
Viharjev jeze so pogosto rjule;
b
Mladost, vendar po tvoji temni zarji
c
Srce bridko vzdihuje: Bog te obvarji!
c
Prešeren (Slovo od mladosti).
3
. De c i ma je ubrana iz desetih četverostopnih trohejskih
vrstic z rimo: a bb aa cc dd c. V decimah so zložene vse glose.
(Glej Slovensko čitanko za V. in VI. razred, str.
6
. in 256.)
