282
Svetu pokažite lik domače navade in misli,
Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos.
Koseski.
Lepo ubrani šestomeri so isti, v katerih se besede ne kon
čujejo s stopicami, temveč kjer segajo stopice v dve besedi, konec
prve z začetkom druge vežoč. Na tak način nastaja z a r e z a ali
odmor sredi stopice, v šestomeru navadno po dolžini tretje sto
pice (glavna zareza).
Stoji li zareza za dolžino, tedaj je k r e p k a ali mo š k a ,
nastopi pa li za kratkim zlogom, onda je s l a b a ali žens ka .
Rime.
§ 890.
Rima ali stik je soglasje jedno-, dvo- ali trizložnih
besed ob koncu vrstic. Včasi nahajamo rime tudi sredi stiha.
Jednozložna rima je k r e p k a ali mo š ka , dvozložna je
mehka ali ž e n s k a , trizložna pa t e k o č a ; na pr. d a r— kvar;
čast — slast; golob — zob; slava — zdrava; mila — sila; moje —
tvoje; čakala — plakala; cenjeni — namenjeni
Dala si mi pesmij s l a s t ,
Kadar mogočni gospoda r
Naj donijo tebi v čast.
Drvi jih sem ter tja vih a r.
Levstik.
Prešeren.
In zmagovit na tla domača
Lepo si ko nekdanje č as e ,
Se Jefte s hrabro četo v ra ča .
Obličje tvoje še smehlja se.
Gregorčič.
Stritar.
Nevihti je dana gotova oblas t,
Hujše mi p l a nemo ,
Urnejše zmanemo ,
V prah jo spremenimo vražno pošast.
Koseski.
Zastava že razvi ta je,
Nezmagana mi č eta smo,
Morilna cev nab i t a je,
Brez straha in trepet a smo,
Nabrušen bridki meč.
Ura! med bojni grom.
Gregorčič.
Rime morajo biti vselej č i s t e , t. j. v rimah se morajo
samoglasniki in soglasniki, začenši od naglašenega samoglasnika,
popolnoma strinjati; na pr. sad — mlad; rast — past; seje —
vej e ; počasne — ugasne; doba — zloba; vriskajo — bliskajo; pla
nemo — zmanemo.
