276
v očeh in, na licu. — O novem letu 1848., ko je našemu narodu
vstajala zora lepše, veselejše bodočnosti, j e poklonil Prešeren Slo
vencem svoje neumrjoče poezije.
d) Besedni red v slovenskem jeziku je sploh jako svoboden,
in v tem se naš jezik vrlo odlikuje od drugih jezikov. Ume t ne
r a z v r s t i t v e besed v stavku se poslužujejo zlasti pesniki, ki
se morajo ne le na p o u d a r j e no mi s e l , temveč tudi na n a
g l a s v b e s e d a h a l i na mero ozirati v stavku. Vendar pa
so tej svobodi tudi določene meje. Nikdar naj umetni besedni
red ne žali j e z i k o v e g a čuta in ne ovira ume vno s t i mi s l i j
v stavku. Tudi nenaglašene besede ali n a s l o n i c e se stavijo
v pesniškem govoru prav svobodno; včasi se celo n a g l a š ajo,
toda le s r ed i s t i h a , ne smejo pa se staviti stihu na konec.
Na pr.
Mladosti jasnost vendar misli take
S i kmalu iz srca spodi in glave;
Gradove svetle zida si v oblake,
Zelene trate stavi si v puščave,
Povsod vesele lučice prižiga
J i up golj’fivi, k njim iz stisk j i miga.
(Preš.)
