Peti del.
O stihotvorstvu.
Uv od.
§ 382. V prozaičnih spisih nam rabi n e v e z a n a b e s e d a
ali p r o z a , v pesniških proizvodih pa v e z a n a be s eda . Glavno
pravilo pesniškemu jeziku je lepota, ki se razodeva v soglasju
vsebine z z unan j o obl iko.
Zunanjo pesniško obliko uči me t r i k a ali s t i h o s l o v j e ,
t. j. nauk o stihih ali verzih.
Stihoslovje nas uči: 1. zloge meriti, 2. zloge v stopice vezati,
3. stopice v stihe ubirati, 4. stihe po rimi v soglasje skladati, in
5. iz stihov kitice spletati.
Merjenje zlogov.
§ 383. V slovenščini se merijo zlogi po n a g l a s u ali po
udarku, ne pa kakor pri Grkih in Rimljanih, ne glede na naglas,
po dolžini ali kratčini posameznih besed. Mi imamo tedaj n a
g l a s n o me r i l o , ki se opira na n a g l a š e n e in nenagl aš ene
zloge v besedah.
Naglašeni zlogi so dolgi, nenaglaseni so kratki, na pr.
gospod, mesto. Kratke zloge zaznamujemo s polkrogom˘,
dolge
s črtico - , na pr. gospod, mesto.
Zlogom, ki jih zdaj za kratke, zdaj za dolge jemljemo v
rabo, dajemo obojno znamenje, na pr.
me, je.
B i t em.
§ 384. Izgovarjajoč besede v stavku, povzdignemo vselej
svoj glas, kadar hočemo kak zlog naglašati, sicer pa padamo z
glasom. Tako menjavajo v govoru dolgi in kratki zlogi med
seboj, t. j. v z d i g (Arsis) in pad (Thesis) našega glasu. Po
