280
3. J a m b s k i stihi se ubirajo iz treh, štirih ali več jamb
skih stopic. Jambski stihi se sklepajo čestokrat z nenaglašenim
kratkim zlogom in so tedaj nadš t evi lni ali hiperkat al ektni .
Na pr.
Tam beli Dunaj mi stoji,
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen,
Na Dunaju kaj se godi,
Kadar braniti j e časti in pravde
Me dobro poslušajte vi.
Narodu in jeziku svojemu.
Nar. pes.
Jurčič (Tugomer).
Jambski stihi so prikladni za krepke in strastne počutke
ter se radi rabijo v epskih pesmih in dramatskih umotvorih.
Na pr.
Odločeni so roži kratki dnovi,
Ki pride nanjo pomladanska slana.
Prešeren (Krst).
4. D a k t i l s k i stihi sestajajo iz dveh, treh ali več daktil-
skih stopic. Zadnji stopici manjka čestokrat po jeden, včasi celo
po dva nenaglašena zloga. Taki stihi so nepopolni ali katalektni.
Na pr.
Vitezi cenjeni,
Kam ste namenjeni,
Kaj vam zažiga v obrazu pogum?
Koseski.
Mogla umreti ni stara Sibila,
Da so prinesli ji z doma prsti ;
J edna se tebi je želja spolnila:
V zemlji domači da truplo leži.
Prešeren.
§ 887. Med daktilskimi stihi najvažnejši je šestomer ali
hek s ame t e r . Šestomer sestaja iz šesterih daktilskih stopic, iz
med katerih mora zadnja biti vselej spondej (ali trohej). Namesto
prvih štirih daktilov lahko stojijo tudi spondeji. Ker pa nimamo
v slovenščini pravih spondejev, si moramo iste na umeten način
ponarejati. V to svrho si vzamemo za prvo polovico v spondeju
naglasen zlog (bodisi to končni zlog kake besede, ali jednozložna
beseda sama), za drugo polovico pa jednozložno besedo, ali pa
prvi, če tudi kratek (nenaglašen) zlog naslednje besede. Kolikor
je namreč drugi zlog prekratek, to nadomešča odmor, t. j. pre-
nehljaj med prvo in drugo besedo. Tako se opravičuje v slo
venskem šestomeru tudi raba trohejev namesto prave stopice
spondejske. Na pr.
