264
Množno-zloženi stavek.
§ 875. Da kako obširnejšo misel na vse strani natanko
izrečemo, združimo čestokrat t r i a li še več s t a vkov v večjo
celoto, ki jo imenujemo množno-zl ožen stavek.
Množno-zloženi stavek obstoji ali iz samih glavnih, ali iz
glavnih in odvisnih stavkov. Najnavadnejše zveze so te-le:
1
. V množno-zložen stavek so združeni s ami g l a v n i
s t a v k i (množno p r i r e d j e ) ; na pr. Tukaj smo le tujci, popot
niki smo v solzni dolini, povsod nas nevarščine obdajajo, trpljenje je
božjih otrok delež na zemlji. (Slom.) — Pred noge ti vržem biser,
skloni se in poberi ga, sam se ti ne vzdigne. (Napr.) — Opasujejo
z veseljem se griči, z drobnico so odete muljave, dola se zagrinjajo
v žita, vse vriska, prepeva vse. (Ravn.)
2. Glavnemu stavku sta pridružena dva a li več o d v i s
nih s t avkov , ki se ga raznovrstno oprijemljejo; ta stoji spredaj,
oni za njim, zopet drug v njegovi sredini, kakor to glavna misel
zahteva (množno podredj e) .
Kar se tiče razmerja odvisnikov h glavnemu stavku, stoje
odvisni stavki med seboj:
a) na j e d n a k i stopnji, t. j. vsi odvisniki so le glavnemu
stavku podredjem ter ga določujejo v raznih ozirih; na pr. Ako
poslušateljem rano vsekaš, skrbi, da jo tudi pohladiš in zaceliš.
(Slom.) — Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slo
venskega jezika ne uče, ti so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom
drago domačo reč zapravljajo. (Slom.)
b) na n e j e dn a k i stopnji, t. j. samo jeden odvisnik je pod
redjen glavnemu stavku, ostali so par drug od drugega zavisni;
na pr. Priden gospodar skrbi, da svojim nastopnikom ničesar ne za
pravi, kar je prejel od svojih prednikov. (Slom.) — Življenje naše
je sejanje, pri katerem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo
leti in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo žanje. (Sveti.)
3. Dvema ali več glavnim stavkom sta pridružena dva ali
več odvisnikov, ki stoje med seboj v prirednem ali podrednem
razmerju ter se mnogotero vežejo z glavnimi stavki; na pr. Ne
znan je tu počitek, tuj je pokoj, kjer solnce meri nam kratkobo
dnij, in kjer minljivost bije že svoj strašni boj s prirodo, kar je
svet domija rev. (Led.) — Na tvojo besedo, o kmetovalec, vzraste za
