255
2
. ko (cum, quando, postquam — a ls, da, wenn, nachdem)
nam služi za sedanje, pretekle in prihodnje dogodbe; na pr. Breda
vstane, ko se dan zazori. (N. ps.) — Ko se beli dan zaznava, k delu
gre vse, kar živi. — Hudobneža pomiluj, ko se mu najboljše godi.
(N. pr.) — Ko so zaškripala vrata, precej se oglasi perotnina. (Cegn.)
Opomba.
Včasi stoji namesto časovnega stavka z veznikom ko ali kadar
glavni stavek; na pr. Blago odide, um pride (= ko blago ...). (N. pr.) —
Božič pride, zima odide. (N. pr.)
3. dokler pomenja:
a) da traja dejanje odvisnega stavka tisti čas, ali tisti čas
in tako dolgo, kakor dejanje glavnega stavka (quamdiu — so-
lange, solange als, wahrend); na pr. Dokler imam repar svoj, vsak
mi pravi: bratec moj! (N. pr.) — Dokler vstaja gorko solnce, zemlja
ima sad in cvet; dokler sije blaga sreča, z nami brati se ves svet. (Vilh.)
— Dokler je drevo mlado, lahko ga pripogneš, kamor hočeš. (N. pr.)
b) da dejanje glavnega stavka traja, dokler ono v odvisniku
ne nastopi (bis, solange bis, bis nicht, solange nicht); v odvisniku
nam rabijo d ov r š n i glagoli z n i k a l n i c o ne (dokler ne). Na pr.
Ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš (bis du einschlafst). — Kako
lepo se rosa bliska, dokler jutra hlad ne mine. (Preš.) — Nevoščlji
vost ni sita, dokler ni pokončano, kar ona sovraži. (Met.) — Ne
govori vmes, dokler oni ne izgovori. (Met.)
4. kar, odk a r (ex quo tempore — seit, seitdem, seit der
Zeit als), d o k a r (bis zu der Zeit als, solange als) zaznamuje:
a) dobo, od katere sem ali do katere traja dejanje; na pr.
Minljivost bije strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev. (Led.)
— Ne razkladam vam trpljenja, ki smo ga prebili, kar iztrgali so
vas izmed naše srede. (Cegn.) — Dobro je bilo za nas, kadar so
vozovi tod hodili, ali odkar so prestali, gremo nazaj. (Podg.)
b) trenutek, v katerem kaj nastopi (kar = als plotzlich); na
pr. Dolgo je bilo vreme prijazno, kar se nebo preobleče. — Vse je
bilo tiho, kar nekaj zašumi v listju.
5. predno, pr e j ko, pr e j nego (priusquam — ehe, bevor)
naznanja, da se mora dejanje, v glavnem stavku izrečeno, poprej
dogoditi, ko nastopi ono v odvisniku; na pr. Predno prišla stara
leta, kralj Matjaž je šel iz sveta. (N. ps.) — Vstani, predno se zori.
(N. ps.) — Na zemlji veselje umira, še predno se rodi. (Led.)
6
. kakor, j e d v a ( k o m a j ) , k a k o r h i t r o , b r ž ko,
p r e c e j ko, t o l i ko da, da le (ut, ut primum, cum primum
— sobald, sobald als, wie, sowie), v glavnem stavku pa: brž,
