253
a) ome j u j e j o v e l j a v n o s t g l a v n e g a s t a v k a , na pr.
Pes, ki nič ne laja, globoko zobe zasaja; ali
b) r a z š i r j a j o n j e g a poved s tem, da mu dodajajo misel,
ki bi se lahko izrekla tudi kot g l a v n i s t a v e k ; na pr.
Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni;
kot priredje:
Čast je ledena gaz; ona hitro zvodeni.
Vsi pridevni prilastkovi stavki so o z i r a l n i s t a v k i , v
katerih se oziralnik nanaša na isti samostalnik v glavnem stavku,
čigar p r i d e v n i p r i l a s t e k izraža.
Na pr. Pokora, ki se prisili, le malo velja (= prisiljena pokora
le malo velja). (Slom.) — Konja, ki rad teče, ni treba tirati. (N. pr.)
— Kje rož’ce rasto, ki zmeraj cveto? (Hašn.) — Človek v ječi je
podoben človeku svobodnemu, kakor lastovka pod ledom oni lastovki,
ki obletuje streho, pod katero je zidala gnezdo. (Cegn.) — Poglejte
travo na polju, katera danes stoji in se jutri v peč vrže. (Met.) —
Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča.
(Met.) — Dela, ki ga danes moreš storiti, ne odlagaj na ju tri! —
Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla. — Vsak kraj, koder
solnce sije, leskeče božjih dobrot. — Pravica da vsakemu svoje pravo,
kakor (kakoršno) mu gre.
Opomba. 1.
Oziralnik se more nanašati tudi na svojilni pridevnik ali na
osebni zaimek; na pr. Odpusti nam grehe, ki smo slaba nezanesna stvar. —
Premisli božj o vsemogočnost, kateri ravna ves svet.
2. Včasi je samostalnik, na katerega se nanaša oziralni zaimek, iz glav
nega stavka prestavljen v odvisni stavek, tako da se v spolu, številu in sklonu
ujema z oziralnikom; na pr. Katere besede brez premisleka z jezika teko, za te
navadno srce ne ve. (Pr.) — V katerikoli stan prideš, vsakega dolžnosti zvesto
izpolnjuj!
D. Prislovni stavki.
§ 862. P r i s l o v n i stavki se izobrazijo, če p r i s l o v no
do l oč i l o glavnega stavka izrečemo s posebnim stavkom. Pri
slovni stavki določujejo dejanje glavnega stavka z ozirom na
k r a j , č a s , na č i n ali vzrok. Prislovni stavki so sledeči:
1. Krajevni stavki.
§ 863. Kraj evni stavki določujejo dejanje glavnega reka
ž ozirom na k r a j in odgovarjajo na vprašanje: kje? kod? odkod?
kam ? Z glavnim stavkom jih vežejo oziralniki: kjer, koder, kamor,
odkoder, dokoder, kjerkoli, koderkoli itd. V glavnem stavku jim na
vadno odgovarjajo sorodni kazalniki: tu, tam, tod, tja, dotlej itd.
