252
5. „Idi v mesto,“ so mi rekli
oče, „ter nakupi, česar potrebu
jem za praznike.“
5. Oče so mi rekli, da naj grem
v mesto ter nakupim, česar po
trebujejo za praznik.
Opomba. Večkrat se vtikajo v stavek opombice, kakor mislim, menim,
pravijo, veš itd., ne da bi vplivale na odvisnost stavka; na pr. Tri sto goldinar
jev, veš, je dosti denarja, ali pa malo, kakor se vzame. — Stare vere, starih
ljudij in starega denarja, pravi pregovor, ti bodi vselej mari!
C. Prilastkovi stavki.
§ 361.
P r i l a s t k o v s t a v e k odgovarja na vprašanje:
kak? ali kakšen? in nadomešča s am o s t a l n i š k o ali p r i de vn e
prilastke v glavnem stavku.
Ako izrazimo p r i l a s t k o v s a mo s t a l n i k s posebnim
stavkom, tedaj ga imenujemo s a m o s t a l n i š k i p r i l a s t k o v
s t a v e k ; če pa namestuje p r i d e v n i p r i l a s t e k , tedaj mu
pravimo p r i d e vn i p r i l a s t k o v s t avek .
l. Samostalniški prilastkov stavek.
Samostalniški prilastkov stavek se veže z glavnim, stavkom
po vezniku da, pa tudi po v p r a š a l n i h z a i mk i h in č l eni -
cah, kakor kdo, kaj, koliko, ali itd.
Na pr. Očitanje, da smo neodkritosrčni proti svojim prijate
ljem, je bridko (kot samostalniški prilastek: Očitanje neodkr i -
t o s r čno s t i ...). — Misel, da je zmaga gotova, vžiga vojakom
pogum (= misel na gotovo zmago). — Oni mu obljubijo trideset
srebrnikov, in odsihdob je iskal priložnosti, da bi ga jim brez hrupa
izdal (kot s k r a j š a n p r i l a s t k o v s t a v e k : . . . priložnosti, ga
jim brez hrupa izdati; glej § 335. 3.). (Slom.) — Slomšeku gre
velika zasluga, da je povzdignil narodno šolstvo na Štajerskem. —
Nihče ne more odgovoriti na vprašanje, koliko je število zvezdic na
nebu. — Kdo bi hotel rešiti vprašanje, ali je pero, ali plug izomi-
kal svet? — Prepričanje, da smo izpolnili v življenju svoje dolžnosti,
nam olajšuje smrt. — Misel, da je vse ničevo, dela človeka ponižnega.
2. Pridevni prilastkov stavek.
Pridevni prilastkov stavek se veže z glavnim stavkom po
o z i r a l n i h z a i mk i h : kateri, ki itd. in po o z i r a l n i h č l eni -
cah: kjer, koder, kamor, kadar itd.
Pridevni prilastkovi stavki imajo dvojen pomen, in sicer:
