248
V s k r č en i h stavkih služi:
a) jednemu dopovedku več osebkov, na pr. Nebo in zemlja
sta zrcalo božje modrosti (= nebo je zrcalo božje modrosti, in zemlja
je zrcalo božje modrosti). (Slom.) — Bog je hvale vreden, človek
pa pohvale. (N. pr.)
b) jednemu osebku več dopovedkov, na pr. Solnce vzhaja in
zahaja vsej zemlji (= solnce vzhaja vsej zemlji, in solnce zahaja vsej
zemlji). (Ravn.) — Lisica se dlake izlevi, zvijače se ne iznebi. (N. pr.)
c) jednemu glagolu ali pridevniku več predmetov ali jedna-
kih prislovov; na pr. Bog je ustvaril nebo in zemljo (= Bog je ustvaril
nebo, in Bog je ustvaril zemljo). (Ravn.) — Lakomnik ima velike oči,
pa majhen želodec. (N. pr.) — Živi zmerno in prosto, pa doživiš let
sto. (N. pr.) — Slepca za pot in bedaka za svet ne vprašaj! (N. pr.)
d) jednemu samostalniku več prilastkov; na pr. Vsaka reč
ima svojo dobro in slabo stran (= vsaka reč ima svojo dobro stran,
in vsaka reč ima svojo slabo stran). (Pr.) — Srce je sedež lepih
čednostij in grdih pregreh. (Met.)
Opomba.
V jednoistem stavku imamo lahko tudi po dva a li več
j e d n a k i h s t a v k o v i h č l enov, ne da bi bil stavek skrčen iz dveh ali več
priredno-zloženih stavkov. Take stavke imenujemo proste stavke z množnimi
s t a v k o v i m i členi. Na pr. Pes in mačka se sovražita. — Ogenj in slama
ne ostaneta dolgo skupaj. (N. pr.) — Sreča in nesreča se čredita. — Ima smeh
in joč v jednem mehu. (N. pr.) — Iskren in raven pogled čisla celi svet. (N. pr.)
— Sršeni, ose in bučele bodo vedno prepir imeli. (N. pr.)
Pod r ed j e .
§ 357. Podr edno- z l oženi s t a v ek ali podredj e iz
obrazimo, če kak člen p r o s t e g a s t a v k a izrečemo s poseb
nim stavkom. Tako na pr. moremo iz prostega stavka:
Zadovoljni ima kmalu dosti,
napraviti podredno-zloženi stavek:
Kdor je zadovoljen, ima kmalu dosti.
Prosto podredje obstoji iz g l avnega in odvi snega stavka.
Odvisni stavek nadomešča kak člen v glavnem stavku. Odvisnik
nima tedaj samostojnega pomena, temveč služi le v p o j a s n i l o
glavnemu stavku. Tako je na pr. v prostem podredju:
Kdor po svetu gre, mnogo zve,
prvi stavek o d v i s n i k ter izraža o s eb ek drugemu, glavnemu
stavku (= popotnik mnogo zve).
